pridelane hrane ter zajtrka kot pomembnega dnevnega obroka, je od dnevu slovenske hrane povedal kmetijski minister Dejan Židan.

17. november je dan slovenske hrane, zato je več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah zaužilo tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz medu, masla in jabolk.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan ni zajtrkoval s šolarji, temveč s starostniki v Domu Danice Vogrinec Maribor. "Želimo si, da bi bil vsak dan slovenski zajtrk. Skoraj 50 odstotkov otrok ne začenja dneva z zajtrkom. Prav tako je prav, da se spomnimo, da je koristno, da iščemo lokalno, slovensko hrano, ker je bolj sveža in zato bolj kakovostna. Ker je manj transporta, manj onesnažuje okolje. Nenazadnje s tem ko kupujemo domačo hrano, izražamo spoštovanje do slovenskega kmeta, ki je osnova našega naroda," je povedal Židan.

Po njegovih ocenah so s projektom, katerega pobudnik je bila Čebelarska zveza Slovenije, dosegli že velik napredek. "Predvsem se je spremenila zavest. Roko na srce, če bi pred 20 leti bila takšna zavest kot sedaj, bi bilo že takrat več domače hrane v slovenskih javnih zavodih. A takrat je veljalo, da je treba kupiti najcenejše, sedaj pa se razmišlja drugače," je povedal.

Tudi vlada ima svoj čebeljnak
Predsednik vlade Miro Cerar je danes zajtrkoval v Göteborgu, kjer se udeležuje socialnega vrha EU. Kot je tvitnil, so si tudi tam postregli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. "Mleko, jabolka in domač slovenski med, ki smo ga pridelali s pomočjo Čebelarske zveze Slovenije. Od lanskega leta namreč na balkonu vlade stoji čebelnjak, saj se zavedamo, da so čebele nosilec življenja," je sporočil.

Podubo so dali čebelarji
Zajtrk se je začel na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pred 11 leti kot medeni zajtrk, ki je do danes prerasel v državni projekt Dan slovenske hrane. Kažejo se že prvi pozitivni rezultati, saj vse več otrok in odraslih zajtrkuje, pomembno je tudi upadlo pitje sladkih gaziranih pijač, več pa se uživa sadja in zelenjave.

Dan slovenske hrane zasvešča tudi o pomenu domače pridelave oz. predelave hrane, njenem uživanju, želi pa tudi poudariti pomen zajtrka kot pomembnega dnevnega obroka za zdrav način življenja in prehranjevanja.

Glavni cilj je podpora kratkim lokalnim verigam, slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Mladim je tako poklic pridelovalca in predelovalca prikazan kot nekaj pozitivnega in kot dejavnost za doseganje pomembnih strateških ciljev.

Tradicionalni slovenski zajtrk zadnja leta prerašča v vseslovensko gibanje, tudi sicer se je zajtrk razširil že v več evropskih držav.

Tradicionalno slovensko kosilo
Več kot 500 otrok, vključenih v projekt Kuhnapato, pa bo v sodelovanju s kuharskim osebjem posamezne šole danes poskrbelo, da bo čim več njihovih sošolcev okusilo zdravo tradicionalno kosilo in da tako kot lani na krožnikih ne bo ostalo nič.