Chirac, ki je bil v svetu politike poznan tudi pod vzdevkom "buldožer", je bil velik šarmer in šaljivec, osumljen prevarant, a praktično skozi vso svojo politično kariero izjemno priljubljen med francoskim ljudstvom. Prvič je bil za predsednika izvoljen leta 1995, leta 2002 pa mu je uspelo tudi drugič, ko je s skoraj 82-odstotno podporo volivcev premagal svojega nasprotnika in se še drugič naselil v Elizejski palači.

Jacques Chirac, ki je danes star 76 let, se je začel za politiko zanimati kot zelo mlad in je kmalu pokazal, da bo močna in vplivna figura v francoski politki. Francoze je očaral s svojo sočutnostjo in prepričljivostjo, kar je vplivalo na to, da se je že v mladosti prebil v deželni parlament. Leta 1967 je debitiral v vlogi ministra v vladi Georgesa Pompidouja, nato pa se je njegova politična pot le stopnjevala.

Od župana in premierja do predsednika
Med letoma 1977 in 1995 je služil kot župan Pariza, med letoma 1974 in 1976 ter nato med letoma 1986 in 1988 pa je bil francoski premier. Leta 1981 se je prvič potegoval za mesto predsednika države, a je izgubil proti socialistu Francoisu Mitterandu, tudi v svojem drugem poizkusu leta 1988 je izgubil, nato pa mu je leta 1995 le uspelo.

Takrat je na volitvah porazil socialista Lionela Jospina in kot 22. predsednik nasledil dotedanjega predsednika Mitterranda. V svojem prvem mandatu je predsedniški mandat s sedmih skrajšal na pet let. Leta 2002 je kljub drugačnim napovedim in nizki podpori v javnomnenjskih raziskavah znova slavil na volitvah, kjer je bil njegov protikandidat v drugem krogu presenetljivo Jean-Marie Le Pen, predsednik skrajne desničarske stranke Front National. Francoski volivci so tako izbirali med sleparjem in fašistom ter z veliko večino izbrali prvega. Marca leta 2007 je Chirac, ki je kot predsednik Francije je pokrival tudi funkcijo "koprinca" Andore, francosko javnost obvestil, da se ne bo še tretjič potegoval za predsedniško mesto, kjer ga je nadomestil zdajšnji francoski predsednik, hiperaktivni Nicolas Sarkozy.

To, da je bil Chirac med Francozi vse bolj nepriljubljen, je bilo jasno, imel pa je tudi nekaj gorečih nasprotnikov. Tako je eden takih, skrajni desničar, 14. julija leta 2002 med praznovanjem francoskega državnega praznika, dneva Bastilje, streljal na konvoj vozil, kjer se je peljal Chirac, a je zgrešil, policisti pa so ga takoj prijeli.

Chirac ob slovesu pustil grenak priokus
Ob Chiracovem slovesu z mesta predsednika je v Franciji prevladal občutek nostalgije za zamujenimi priložnostmi. Zaradi škandalov, ki so privreli na dan, je Chirac izgubil podporo med francoskim ljudstvom, ljudje so dobili občutek odtujenosti od političnega centra, velika pomanjkljivost Chiracovega mandata pa je bil tudi neuspeh reformirati in modernizirati Francijo. Neuspešna je bila tudi njegova gospodarska politika, saj je po 12 letih predsedovanja zapustil visoko stopnjo brezposelnosti, nizko gospodarsko rast in socialni sistem, ki si ga Francozi niso mogli privoščiti, ter vedno večja nasprotja med mesti in predmestji.

Kljub številnim napakam pa si je Chirac pridobil naklonjenost Francozov, ko je nasprotoval ameriški vojni v Iraku. Uspelo mi je tudi, da je Francoze pomiril z njihovo zgodovino med 2. svetovno vojno, saj je priznal francosko deportacijo Judov in se zanjo opravičil, leta 2005 pa je v Auschwitzu zaznamoval 60. obletnico osamosvojitve tega koncentracijskega taborišča. Veliko se je ukvarjal z Afriko in Bližnjim vzhodom ter zagovarjal idejo Evropske unije, ki jo obvladujeta Francija in Nemčija.

Med županovanjem vpleten v številne škandale
Chiraca so že med njegovim predsedovanjem obtoževali vpletenosti v številne škandale, ki so izhajali še iz časa njegovega županovanja Parizu med letoma 1977 in 1995. Bil je osumljen spornega financiranja svoje stranke Rassemblement pour la République (RPR) z denarjem davkoplačevalcev in velikih osebnih izdatkov. Kot predsednik Francije je imel Chirac imuniteto pred pregonom, a so obtožbe in škandali privreli na dan hitro po tem, ko je leta 2007 zapustil Elizejsko palačo in izgubil predsedniško imuniteto.

Preiskovalci so Chiraca obtožili, da je, ko je bil župan Pariza, "spregledal" nezakonito financiranje stranke, pojavljala pa so se tudi nejasna vprašanja o glasovih, ki so podprli Chiraca. Poleg tega so Chiraca obtoževali tudi, da je s svojega skrivnega računa svoji družini in prijateljem nakazoval bajne vsote denarja, da je koristil brezplačna potovanja nekega zasebnega podjetja, da se je mestna hiša v času njegovega županovanja utapljala v korupciji in da je za svoje sodelavce in člane svoje politične stranke v mestni hiši sam ustvaril delovna mesta. Sojenja Chiracu še ni bilo, tudi če bi do njega prišlo, pa bi potekalo v strogi tajnosti, saj bi lahko morebitna obtožba vrgla slabo luč tako na Chiraca kot na institut predsednika na sploh.

Stanovanje Chiracu posodil Hariri
Takoj po zmagi Nicolasa Sarkozyja na volitvah leta 2007 se je Jacques Chirac z ženo Bernardette iz Elizejske palače preselil v 180 kvadratnih metrov veliko stanovanje na uglednem pariškem Quai Voltaire. Stanovanje mu je "posodila" družina nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja. Med afero "Didier Schuller" je bil Hariri osumljen, da je na nezakonit način financiral Chiracovo stranko RPR (Rassemblement pour la Republique), a je sodišče obtožbe zavrnilo brez kakršne koli preiskave in primer zapečatilo.

11. aprila leta 2008 so Chiraca operirali na srcu, operacijo pa je prestal brez kakršnih koli težav.

Chirac danes ustavni svetnik s človekoljubno žilico
Ko je Chirac zapustil Elizejsko palačo in se umaknil z oči javnosti, je postal dosmrtni član francoskega ustavnega sveta, ki je najvišja ustavna avtoriteta v državi in presoja o skladnosti zakonov s francosko ustavo. V svetu ponavadi sedijo vsi nekdanji predsedniki republike, Chirac pa je svoje mesto v svetu prvič zasedel pol leta po koncu predsedniškega mandata, 15. novembra 2007. Kot nekdanji predsednik je upravičen tudi do doživljenjske pokojnine in osebnega varovanja.

Kmalu po koncu predsedniškega mandata je Chirac ustanovil tudi fundacijo Jacquesa Chiraca za trajnostni razvoj in kulturni dialog (Fondation Jacques Chirac pour le développement durable et le dialogue des cultures). Glavne naloge fundacije, ki deluje predvsem v državah tretjega sveta, so pomoč pri zagotavljanju pitne vode, pomoč pri zagotavljanju ustrezne zdravstvene oskrbe ter boj proti deforestaciji in dezertifikaciji. Chirac je pred kratkim napovedal, da se bo njegova fundacija borila tudi za zaščito jezika Araki, ki ga govori le osem ljudi v državi Vanuatu.

Nekdanji predsednik priljubljena tarča komikov
Chirac je bil izjemno priljubljen tudi med francoskimi komiki in satiriki. Njegova podoba je bila ena najbolj priljubljenih v satirični lutkovni oddaji Les Guignols de l'Info. Na začetku so ga predstavili kot všečen lik, pozneje, ko so na dan privrele vse afere in obtožbe s korupcijo, pa so Chiraca predstavili kot odpadnika in nesposobneža, ki zapravlja državni denar in na veliko laže. Njegov lik je skozi oddajo razvil tudi alter ego, ki so ga poimenovali "Super lažnivec" (Super Menteur), ki mu je pomagal, da se je izognil vsem neprijetnim situacijam.

Brina Tomovič
brina.tomovic@rtvslo.si