Frederick Carlton ''Carl'' Lewis je na olimpijskih igrah osvojil devet zlatih in eno srebrno medaljo, na svetovnih prvenstvih pa je zbral osem zlatih, eno srebrno in bronasto medaljo. Mednarodni olimpijski komite in prestižna revija Sports Illustrated sta ga proglasila za najboljšega športnika 20. stoletja.

Vseskozi je zaupal trenerju Tellezu
Rodil se je v Alabami, družina pa se je kmalu preselila v New Jersey. S skokom v daljino se je resneje začel ukvarjati pri 13 letih, bil je najboljši ameriški srednješolec, zato se še številne univerze borile, da bi prišel k njim. Odločil se je za univerzo v Houstonu, kjer je bil njegov trener Tom Tellez, ki ga je spremljal do konca bogate kariere. Že leta 1979, ko je imel le 18 let, je skočil 8,13 metra.

Hotel je postati milijonar
Odločil se je, da bo atletika postala njegov glavni in edini cilj. ''Normalne službe niso zame, jaz hočem postati milijonar,'' je bil brez dlake na jeziku, kljum temu, da atleti niso bili med bolje plačanimi ameriškimi športniki. S kraljico športov se je ukvarjala tudi njegova sestra Carol, ki je bila deveta v skoku v daljino na igrah v Los Angelesu.

V Moskvi ni imel priložnosti za nastop
Leta 1980 se je kvalificiral za olimpijske igre v Moskvi, kjer naj bi tekmoval v skoku v daljino in v štafeti 4 x 100 m. Američani so bojkotirali igre v takratni Sovjetski zvezi in Lewis je ostal brez ognjenega krsta na velikem tekmovanju. Že leto zatem je Carl postal najboljši šprinter na svetu, v Dallasu je 100 metrov pretekel natančno v desetih sekundah, kar je bil takrat tretji izid vseh časov. V skoku v daljino je z 8,76 m zapretil rekordu Boba Beamona (8,90 m; Mexico City 1968).

V Helsinkih trikrat zlat
Avgusta 1983 je Mednarodna atletska zveza prvič organizirala svetovno prvenstvo. Lewis je bil v sijajni formi in njegova zvezda je zasvetela v polnem sijaju. V skoku v daljino (8,55 m) je prepričljivo opravil s tekmeci, srebrni Jason Grimes je zaostal kar za 26 cm. Na 100 m je osmešil svetovnega rekorderja Calvina Smitha, ki je tistega leta tekel 9,93. V Helsinkih je kralj Carl tekel 10,07 in ga ugnal za 14 stotink. Smith se je tolažil z zlatom na 200 m, kjer Lewis ni nastopil, kljub temu, da je imel najhitrejši čas na svetu (19,75). V štafeti 4 x 100 m je osvojil še tretje zlato odličje. Američani so tekli svetovni rekord 37,86.

Izenačil sansjki dosežek Owensa
Leta 1984 so se olimpijske igre prvič po več kot pol stoletja vrnile v Ameriko. Lewis je bil svetovno znan zvezdnik. Skupaj z agentom Joejem Douglasom (ustanovitelj znanega atletskega kluba Santa Monica) sta načrtovala ponovitev dosežka Jesseja Owensa iz Berlina leta 1936 - štiri zlate medalje. Najprej je vse tekmece deklasiral za 20 stotink na 100 m (9,99). V skoku v daljino je v prvi seriji pristal pri 8,54 m, v drugi je prestopil, ostale skoke pa izpustil, saj so tekmeci zaostali za 30 cm in več. Gledalci so njegovo odločitev pospremili z žvižgi, želeli so videti svetovni rekord. Z olimpijskim rekordom (19,80) je brez težav slavil tudi na 200 m, v štafeti 4 x 100 m pa so Američani znova postavili svetovni rekord (37,83). Z neverjetno lahkoto je ponovil zgodovinski dosežek Owensa. Postal je prava športna ikona, idol množic. Na naboru Lige NBA so ga v 10. krogu kot častnega člana izbrali Chicago Bullsi. Tretji izbor tistega leta je bil Michael Jordan!

Johnson mu je prekrižal načrte
Bronasto medaljo na igrah v Los Angelesu v šprintu na 100 m je osvojil Ben Johnson. Kanadčan je kmalu postal trn v peti Lewisa. Prvič ga je porazil leta 1985, leto zatem pa ga je v Moskvi z lahkoto ugnal (9,95).

Tek na 100 m na SP-ju v Rimu je bil težko pričakovan. Johnson je do prvenstva trikrat tekel pod desetimi sekundami, Lewis pa niti enkrat. V finalu je kanadski blisk potegnil iz štartnega bloka, Lewis ga je le nemočno gledal v hrbet, ure pa so pokazale neverjetnih 9,83. Johnson je za 10 stotink izboljšal rekord, poraženi Lewis pa ga je izenačil. Zmagi v daljini in štafeti 4 x 100 m sta povsem zbledeli ob grenkem porazu. “Nekateri so prišli od nikoder, mislim, da ne moreš tako napredovati brez neodovoljenih poživil. Jaz lahko takoj zdaj tečem 9,8, če vzamem doping,” je povedal Lewis.

Johnson je ostal miren: “Ko je bil Lewis nepremagljiv, sem bil jaz tiho. Ko me bo nekdo premagal, se ne bom pritoževal.” Carlu je leta 1987 umrl oče, v grob je položil zlato medaljo iz Los Angelesa in dejal, da bo v Seulu osvojil novo.

Johnson od junaka do bedaka
24. septembra 1988 sta se v finalu olimpijskih iger znova srečala velika tekmeca. Johnson se je v četrtfinalu prehitro iztekel v cilj in se skozi šivankino uho prebil v polfinale. Kanadčan je v finalnem teku silovito štartal in z dvignjeno roko prišel v cilj v času svetovnega rekorda 9,79. Lewis je zaostal 13 stotink. Toronto Star je na naslovnici zapisal “Benfastic”, kanadski mediji so se celo spraševali, zakaj se je iztekel v cilj, lahko bi tekel še veliko hitreje. Tri dni po finalu je bila svetovna javnost prestresena. Testi so pokazali, da je Johnson jemal steroid stanozolol. Odvzeli so mu zlato medaljo, po preiskavi leta 1989 pa tudi tisto iz SP-ja v Rimu in izbrisali vse njegove rekorde. Lewis je postal svetovni prvak leta 1987 in olimpijski prvak leta 1988. “Na Bena nisem bil jezen zaradi dopinga. Očetu sem obljubil zlato medaljo v Seulu. Najprej nisem bil jezen zaradi poraza, ampak zato, ker nisem izpolnil obljube. Naknadna zlata medalja ni bila povsem enaka,” se dogodkov spominja Lewis.

Carl je bil v Seulu zlat še v skoku v daljino (8,72 m), medtem ko ga je na 200 m za štiri stotinke prehitel rojak Joe DeLoach, v štafeti so bili Američani zaradi nepravilne predaje dikvalificirani še v predteku.

Popoln šprint v Tokiu
Lewis je bil znova najboljši šprinter sveta, v skoku v daljino pa ni poznal poraza že vse od leta 1981. V Tokiu leta 1991 je uresničil svoj dolgoletne sanje. 100 metrov je pretekel v času novega svetovnega rekorda 9,86. V najhitrejšem teku v zgodovini se je kar šest atletov spustilo pod deset sekund. ‘’To je bil moj tek kariere, tehnično mi je uspel sanjsko. Neverjetno, da se je to zgodilo zdaj, ko imam že 30 let,” je v solzah povedal v japonski metropoli. V štafeti 4 x 100 m so Američani postavili svetovni rekord 37,50.

Zgodovinski skok v daljino pripadel Powellu
Skok v daljino je postregel z najbolj nepozabnim bojem v zgodovini SP-jev. Lewis je v prvi seriji skočil 8,68 metra in šokiral glavnega tekmeca Mikea Powella. V četrti seriji je ob premočni pomoči vetra pristal pri 8,91 m, kar je bilo bolje od svetovnega rekorda. V peti seriji je Powell odgovoril z najboljšim veljavnim skokom vseh časov 8,95 m. Po atletski stezi je tekel, kot podivjan bik in se veselil kot otrok, poraženi Lewis pa je osvojil srebro v zgodovinskem obračunu. "Mike si je zaslužil zmago. Velikokrat je bil blizu zlate medalje, a nikoli prej mu ni uspelo. Prav nič nisem jezen, čeprav je bil boljši le za štiri cm. Powell je velikokrat izgubil proti meni, v katerem koli drugem obdobju bi osvajal številne zlate medalje,” zdaj razmišlja Lewis.

Maščevanje v Kataloniji je bilo sladko
Leta 1992 je Lewis začel popuščati. Na ameriških olimpijskih kvalifikacijah se ni uvrstil v ekipo za Barcelono na 100 in 200 m. V skoku v daljino je bil četrtič zapored zlat. V prvi seriji je skočil 8,67 m, Powell pa je v zadnji seriji zmogel le tri cm manj. Ameriška štafeta je odtekla še vedno veljaven rekord 37,40, Lewis je zadnjih 100 m tekel neverjetnih 8,85. V Barceloni je na 100 m zmagal Linford Christie, ki je bil najboljši tudi leta 1993 na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu. Lewis je razočaral s četrtim mestom. Na 200 m je bil tretji (19,99), v skoku v daljino pa ni nastopil in Powell je gladko osvojil zlato.

V Atlanti pika na i izjemni karieri
V naslednjih dveh letih je imel številne težave s poškodbami, potem pa je še zadnjič zablestel na olimpijskih igrah v Atlanti. Powell in Ivan Pedroso sta imela težave s poškodbami, Carl pa je z 8,50 m v tretji seriji še četrtič zapored postal olimpijski prvak v skoku v daljino. Izenačil je dosežek matalca diska Ala Oerterja. Kariero je končal s štafetnim tekom na mitingu ISTAF v Berlinu leta 1997.

Tudi Carl ni bil brez grehov
Najboljšega športnika 20. stoletja je leta 2003 zelo očrnil dr. Wade Exum, ki je bil med letoma 1991 in 2000 predsednik ameriške protidopinške agencije. Na revijo Sports Illustrated je poslal kopije dokumentov, kjer je jasno napisano, da je Lewis pred igrami v Seulu jemal vsaj tri nedovoljene preparate. Zagovarjal se je, da ni jemal ničesar namenoma in ameriška zveza ga je preprosto oprostila in mu omogočila nastop na olimpijskih igrah.

Na platnu zaenkrat brez uspeha
Po koncu kariere so ga vsi nosili po rokah. Bil je največji vseh čaosv, sam pa je iskal nove izzive. Leta 2002 je začel filmsko kariero v Hollywoodu. Že med kariero je igral v eiizodi priljubljene serije Popolna tujca. Tudi ostale njegove filmske avanture (Alien Hunter, Atomic Twister, The last Adam, Speed Zone, Material Girls) niso dvignile veliko prahu.

Carl živi v vili v predmestju Los Angelesu na vrhu hriba. V garaži je črn maserati, poleg njega je najnovejši Mercedes, na vsakem koraku se vidi, da Lewisu ne manjka denarja. Pri 47 letih ima še vedno atletsko postavo, frizura je kratka, nekaj las je že sivih.

Atleti morajo sami izločiti "dopingirance"
Letos je svetovni rekord na 100 metrov postavil Jamajčan Usain Bolt, Lewis pa mnogih sijajnim dosežkom ne verjame: “Nekateri atleti so vseskozi dopingirani. Nič se ne bo spremenilo dokler čisti športniki ne bodo povzdignili glasu. Vsi dobro vedo, kdo jemlje nedovoljena poživila, a ničesar ne rečejo. Jaz sem javno povedal, da Johnson jemlje poživila. Najprej so me postrani gledali, potem pa so me trepljali po ramenih.”

Tudi v atletiki ima še velike načrte
Na šoli Pacific Palisades Lewis s ponosom opazuje novo atletsko stezo, ki nosi njegovo ime. Želi si, da bi atletika znova postala tako priljubljena, kot je bila v osemdesetih letih: “Organizatorji ne sodelujejo dobro z atleti, veliko stvari bo potrebno izboljšati.“ Ustanoviti si želi atletsko akademijo CL Athletics, kjer bi tekmovali največji talenti v Ameriki.

Aleš Golob