Leta 1989 je Bulc skupaj z Janezom Drnovškom kandidiral za predsednika predsedstva Slovenije in presenetljivo izgubil. Janeza Drnovška je podprlo 57 odstotkov volivcev. Ob razglasitvi izidov je dejal, da bo zdaj »mirneje in lepše živel«. Danes pravi, da se to ne da, so mu pa prijatelji pozneje dejali, da ima srečo, da ni bil izvoljen, saj sam ob vsem dogajanju ne bi mogel ostati tako miren, kot je bil Janez Drnovšek.

Danes je Marko Bulc član Foruma 21, v pogovoru za MMC pa je z veseljem povedal, da so že leta 1993 ustanovili prvi forum civilne družbe v samostojni Sloveniji, ki se imenuje Občinski forum. Kot civilna družba so skupaj z državnim svetom organizirali vrsto posvetov, ki so nakazovali, kako je treba reševati posamezne zadeve, da bo Slovenija napredovala. Forum deluje še danes, zadnji posvet, ki so ga pripravili, pa je imel naslov Ali Slovenija za upravljanje potrebuje stroko ali ne?. Bulc namreč meni, da je ta politika sama sebi dovolj, da stroke ne potrebuje. Kot primer omenja tudi kazenski zakonik, ki je bil v DZ-ju sprejet ob nasprotovanju stroke.

Dejaven že v študentskih letih
Marko Bulc je svojo politično kariero začel kot sekretar okraja Novo mesto in nadaljeval na mestu sekretarja okraja Ljubljana, ki je zajemal 27 občin. Dejal je, da so v tistem času gradili toplarne, Halo Tivoli, začeli so graditi Klinični center, zgradili so 100 šol in 30 zdravstvenih domov. Še predtem, v svojih študentskih letih, je postal prvi predstavnik študentov v svetu Univerze v Ljubljani. Izvoljen je bil od študentov ljubljanske univerze na tajnih volitvah.

Eno leto in pol, po smrti Borisa Kraigherja leta 1967, je bil tudi predsednik univerzitetnega sveta in sveta univerzitetnega komiteja. Takrat pa se je izpraznilo mesto Slovenije v zveznem izvršnem svetu, in skupščina Slovenije je v Beograd poslala Marka Bulca.

Bulc v zboru republik in pokrajin, ki je vladi izglasoval nezaupnico
Pozneje je postal prvi predstavnik Slovenije v zvezni vladi pod Titovim vodstvom. Član predsedstva Jugoslavije je ostal do leta 1974. Takrat je bil namreč ustanovljen poseben del jugoslovanske skupščine, zbor republik in pokrajin, ki je odločal predvsem o ekonoomskih in gospodarskih zadevah. Bulc je bil izvoljen za predstavnika Slovenije v tem zboru, kjer je deloval dva mandata. V pogovoru za MMC je dejal, da je zbor prvič v zgodovini nove Jugoslavije izglasoval nezaupnico predsedniku vlade in vladi zaradi prevelikega zadolževanja. V zboru so menili, da je zadolževanje v tujini že na meji razumnega in spraševali so se, kdo bo poravnal vse te dolgove.

Kmalu zatem se je Bulc odočil, da ima služenja v Beogradu dovolj, zaradi dobrega poznavanja zveznih zakonov, ki so se nanašali na ekonomijo in gospodarstvo, pa je kandidiral za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. Na čelu GZS-ja je ostal vse do upokojitve.

Osnutek zakona je ostal v predalu
V času, ko je bil Bulc prvi mož GZS-ja, so pripravili predlog za spremembo ustave, ki bi dovoljevala prehod na tržno gospodarstvo, kar je bilo tudi sprejeto. A razlog za upokojitev Bulca se skriva drugje. GZS je namreč po osamosvojitvi pripravil osnutek zakona o lastninjenju podjetji, ki je predvideval, da se v podjetjih ustanovijo upravni odbori in nadzorni sveti, privatiziralo pa se bi lahko toliko podjetji, za kolikor bi domači ali tujci prinesli denarja. Kjer denarja ne bi bilo, pa bi privatizacija lahko trajala tudi nekaj let. »Ne pa taki nasilni prevzemi, ki se dogajajo zdaj,« je dodal.

Osnutek zakona so predali takratnemu predsedniku vlade Lojzetu Peterletu, ker se precej časa na tem področju ni zgodilo nič, je Bulc o osnutku povprašal takratnega podpresednika vlade Jožeta Mencingerja, ki je dejal, tako Bulc, da je osnutek obležal v predalu, kamor je bil položen. Ker Bulc ni želel sodelovati s premierjem, ki se ne razume na ekonomijo, se je upokojil.

Ana Mušič