Oglas
Carter kljub včasih drznim liberalnim pogledom nikdar ni bil ameriški predsednik, kot bi na papirju moral biti: samozavesten, odločen, mačistični. Številne krize med njegovim predsednikovanjem so mu oklestile rejtinge na nezavidljive nižine in mu preprečile drugi mandat.
Njegove sanje? Mornarica.
Leta 1924 v Georgii rojen sin uglednega poslovneža in bolniške sestre je bil nadarjen dijak in študent pomorske akademije, a za razliko od, denimo, Hillary Clinton ni nikdar sanjal postati predsednik ZDA.
Namesto tako želene kariere v mornarici je po očetovi smrti prevzel družinsko farmo arašidov in njegov največji dosežek v tistem obdobju je bila odstranitev arašidov iz lupine brez, da bi le-to prelomil - trik, ki ga je moral vedno znova izvajati na družabnih srečanjih.
- Ime: James Earl "Jimmy" Carter, Jr.
- Rojen: 1. oktobra 1924 (Plains, Georgia)
- Predsednik ZDA 1977-1980 (demokrat)
- Soproga Rosalynn, 4 otroci, 8 vnukov, 4 pravnukov
Arašidni guverner
Posel je cvetel in med njegovo kampanjo za guvernerja Georgie so ga imeli že za premožnega farmerja arašidov. Svojo politično pot je začel s služenjem na številnih odborih, leta 1962 je bil izvoljen v senat Georgie, štiri leta za tem pa se je začel poigravati z mislijo še stopničke više: državni senat.
Kot guverner svoje zvezne države mu je uspelo priti v Washington leta 1971, njegova politika pa je bila za tiste čase močno liberalna. Ne le, da se je glasno zavzel za pravice temnopoltih in pozneje na visoke položaje postavil celo vrsto Afroameričanov, izrekel se je tudi proti smrtni kazni in kljub svoji globoki krščanski veri kot prvi ameriški predsednik podprl pravico do splava.
Poznala sta ga le dva odstotka Američanov
Leta 1976 je Carter kot popolni "underdog" vstopil v predsedniško tekmo. Kakšnih večjih možnosti za uspeh mu ni pripisoval prav nihče - navsezadnje sta njegovo ime poznala le pičla dva odstotka Američanov!
A nezaupanje ameriške javnosti do Washingtona po škandalu Watergate republikanskega predsednika Nixona je šlo Carterju na roke in njegova distanca od političnih igric Kapitolnega griča je postala njegova prednost.
52-letnik pojočega južnjaškega naglasa je z odlično strategijo osvojil tako tradicionalni jug kot tudi liberalnejši sever in bil leta 1977 ustoličen kot 39. predsednik ZDA.
Iranska kriza končala obdobje v Beli hiši
A v štirih letih predsednikovanja se je moral Carter spopasti z energetsko krizo, hudo inflacijo, arabsko-izraelskim konfliktom, krizo v Afganistanu in krizo z 52 ameriškimi talci v Iranu, ki ga je nazadnje stala vnovične izvolitve. Iranski šah Reza Pahlavi je bil močan zaveznik ZDA in ko je v Iranu izbruhnila revolucija, je šahu Carter odobril azil.
Posledica? Iranski uporniki so zajeli ameriško veleposlaništvo v Teheranu, Carter pa je namesto ostrega (vojaškega) odgovora raje izbral (jalove) diplomatske poti. Na volitvah leta 1980 ga je premagal republikanec Ronald Reagan.
Lani so na Beneškem filmskem festivalu prikazali odlični in kritiško hvaljeni dokumentarni film režiserja Jonathana Demma Jimmy Carter: Man From Plains. Film se osredotoča na Carterja kot avtorja, kritika Busha, kontroverzneža in predvsem - preprostega človeka. Ogled toplo priporočamo.
Za kosilo pri Fidelu, za večerjo na Haitiju
Razočaran se je Carter vrnil na svojo farmo arašidov, a ugotovil, da so jo njegovi zaupniki pognali globoko v dolgove. Namesto da bi ostal daleč od oči javnosti, se je Carter raje obrnil k dejavnosti; ustanovil je Carterjev center, začel predavati na univerzi v Georgii in se lotil pisanja. A politika mu je ostala v krvi.
Leta 1994 je od takratnega predsednika ZDA Billa Clintona dobil dovoljenje za mirovno misijo v Severni Koreji - uspeh je bil popoln, Korejci so se v zameno za ameriško nafto odrekli svojemu jedrskemu programu, a stvar se je znova postavila na glavo leta 2002 v luči spora Severne Koreje z administracijo Georgea Busha.
Neuničljivi politik je igral eno ključnih vlog tudi pri mirovnem sporazumu med Sudanom in Ugando leta 1999, lani je obiskal afriško krizno žarišče Darfur. Vodil je misijo na Haiti in imel pogovore z v ZDA osovraženim nekdanjim kubanskim voditeljem Fidelom Castrom. Njegova človekoljubna in mirovniška prizadevanja so mu leta 2002 celo prinesla Nobelovo nagrado za mir.
Antisemit ali pozorni opazovalec?
Morda najbolj sporno - vsaj v ZDA - je bilo Carterjevo posredovanje v bližnjevzhodni konflikt. Nekdanji predsednik je namreč oster kritik izraelske politike v Libanonu in na Zahodnem bregu, kljub Bushevem neodobravanju in graji Condoleezze Rice pa se je letos aprila sestal tudi s predstavniki Hamasa.
Washington je še dodatno razburil in si prislužil celo očitke antisemitizma s knjigo Palestine Peace Not Apartheid (2006), v kateri za stanje na Bližnjem vzhodu odkrito krivi (tudi) Izrael. To ni ne prvič, ne zadnjič, da je Carter v sporu z aktualnim predsednikom Bushem: nekdanji predsednik je kritiziral vojno v Iraku, vojaško oporišče v Guantanamu, maja lani pa je "teksaškega kavboja" v intervjuju označil za "najslabšega predsednika v zgodovini".
Kolesari, rezbari in podpira Obamo
Danes Carter zasebno živi še vedno v veliki meri podobno kot pred njegovim vstopom v politiko: s soprogo Rosalynn, s katero je poročen že več kot 60 let, živi v rodnem mestecu Plains v Georgii, uči v nedeljski katoliški šoli, ribari, rezlja les, kolesari in se ob ražnju druži z domačini.
Te dni pa 83-letnika ne boste našli uživati zaslužen pokoj: je namreč eden od slavnostnih govornikov na pravkar potekajoči demokratski nacionalni konvenciji, kjer bo za kandidata za 44. predsednika ZDA uradno potrjen Barack Obama.
Kaja Sajovic
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje