30. aprila 1993 je v četrtfinalu turnirja v Hamburgu prva igralka sveta vodila proti Bolgarki Magdaleni Malejevi s 6:4 in 4:3. Takrat je psihično moteni navijač Steffi Graf med menjavo strani stekel na igrišče in z nožem poškodoval Selesevo. 19-letno zvezdnico so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki hitro ugotovili, da ni prišlo do resnejših poškodb.

Lahko bi se končalo tragično
''Imela je veliko srečo. Rana je globoka 1,5 cm. Pljuča in rameni sta ostali nepoškodovani. Monica je pod velikim šokom in bo ostala na opazovanju,'' je povedal uradni zdravnik turnirja Peter Wind. ''Nihče ga ni videl, ko je prišel na igrišče. Kuhinjski nož je bil dolg 25 cm, našel sem ga na tleh in odhitel po brisačo in ledene obkladke,'' je svoje videnje dogodka opisal glavni sodnik dvoboja Stefan Voss. Seleseva se nikoli več ni vrnila v Nemčijo.

Odločilna je bila selitev na Florido
Monica je začela tenis igrati pri šestih letih, ko sta z zdaj že pokojnim očetom Karolyjem vadila na parkirišču. Svoj prvi turnir je osvojila pri devetih letih, leta 1985 jo je na Floridi opazil priznani teniški trener Nick Bollettieri. Leto pozneje se je družina iz Novega Sada preselila v ZDA, kjer je obiskovala znamenito Bolletierijevo akademijo. Po dveh letih kaljenja je pri 14 letih že zaigrala na turneji WTA. Leta 1989 se je podala med profesionalke in impresionirala vse teniške poznavalce.

Prva turnirska zmaga v Houstonu
Na današnji dan pred 19 leti je osvojila svoj prvi tunir. V finalu Houstona je na pesku s 3:6, 6:1 in 6:4 odpravila Američanko Chris Evert, ki je tistega leta končala svojo 17-letno izjemno kariero. Monica je bila sijajna na peščeni podlagi in v Parizu se je prebila vse do polfinala, kjer jo je v treh napetih nizih ugnala Steffi Graf. Ob koncu sezone je bila že šesta igralka sveta in njena pot je šla strmo navzgor.

Začetek prevlade leta 1990
Leta 1990 je osvojila kar devet turnirjev, tudi Roland Garros je bil njen. V svojem prvem finalu na turnirjih za grand slam se ji ni zatresla roka. V prvem nizu je imela Grafova kar štiri zaključne žoge, a ''mala Mo'' se je rešila in podaljšano igro dobila z 8:6, v drugem nizu pa Nemko nadigrala s 6:4. Postala je najmlajša zmagovalka v zgodovini Roland Garrosa, imela je le 16 let in šest mesecev. Novembra je po pravem trilerju strla odpor lepotice Gabriele Sabatini na zaključnem turnirju serije WTA v New Yorku. Madison Square Garden je bil na nogah, ko je Monica slavila s 6:4, 5:7, 3:6, 6:4 in 6:2.

Marca 1991 je s prestola vrgla Grafovo
Januarja 1991 je prvič dvignila pokal v Melbournu in 11. marca se je zgodila zamenjava na prvem mestu lestvice WTA, Grafova je bila le še druga violina svetovnega tenisa. Monica je mlela vse pred seboj, osvojila je kar deset turnirjev, zlahka je zmagala na OP Francije, OP ZDA in tudi na zaključnem turnirju sezone.

Wimbledon je ostal neuresničena želja
Tudi leta 1992 se je njena prevlada nadaljevala. Z Grafovo sta odigrali nepozaben finale Roland Garrosa, ki ga je Seleseva dobila z 10:8 v odločilnem nizu, v Wimbledonu pa je bila Nemka boljša s 6:2 in 6:1. S tem je potrdila, da je vsaj na travi še vedno razred zase, strokovnjaki pa so dejali, da je bil tak izid zaradi tega, ker si Monica v svetišču tenisa ni upala na glas kričati ob udrcih. Martina Navratilova in tudi nekatere druge igralke so se ob dvobojih z njo pritoževale, da se ne morejo osredotočiti na igro zaradi glasnega kričanja.

Porazi so bili prava redkost
Med januarjem 1991 in februarjem 1993 je osvojila 22 turnirjev in igrala v 33 finalih, igrala pa je na 34 turnirjih! Dobila je kar 159 dvobojev, klonila je le dvanajstkrat, na grand slamih je še bolj prevladovala (55 zmag in le en poraz). 178 tednov je bila prva igralka sveta. Tako backhand kot forehand je igrala z obema rokama, v odločilnih trenutkih je bila hladnokrvna. Njeni udarci so bili premočni za tekmice, bila je začetnica t. i. atomskega tenisa.

Vrhunec ''druge kariere'' v Melbournu
Po šokantnm dogodku v Hamburgu se je Seleseva dolgo časa vračala na teniška igrišča. Psihične posldice so bile zares hude. Veličastno se je vrnila avgusta 1995, ko je v finalu Toronta s 6:0 in 6:1 ugnala Amando Coetzer. V svoji ''drugi karieri'' je največji uspeh dosegla na OP Avstralije januarja 1996, ko je v finalu s 6:4 in 6:1 odpravila Nemko Anke Huber. Leta 1998 je boj z rakom izgubil oče Karoly, nekaj tednov kasneje pa je Monica zaigrala v finalu OP Francije, potem ko je v polfinalu povsem nadigrala prvo igralko sveta Martino Hingis. V treh nizih je klonila proti Arantxi Sanchez Vicario. Osvojila je tudi bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000, z ZDA (ameriško državljanstvo je dobila 17. maja 1994) pa je bila leta 1996 in 2000 najboljša v Pokalu federacij. Skupaj je osvojila 53 turnirjev (devet za grand slam), dobila je 595 dvobojev, klonila je le 122-krat.

V Parizu je odigrala zadnji dvoboj
Maja 2003 je odigrala zadnji dvoboj kariere, s 4:6 in 0:6 je v 1. krogu OP Francije izpadla proti Nadji Petrovi. Imela je kronične težave s stopalom, ovirala jo je nepravilno zaraščena kost. Februarja 2005 je na Novi Zelandiji odigrala dva ekshibicijska dvoboja proti Navratilovi, obakrat je izgubila, a dejala, da bi se lahko vrnila leta 2006. To se ni zgodilo, lani sta se z Navratilovo pomerili v Houstonu, New Orleansu in Bukarešti.

Februarja dokončno v pokoj
2. decembra je praznovala 34. rojstni dan in napovedala, da resno razmišlja o vnovični vrnitvi. Lindsay Davenport se je po rojstvu otroka zmagovito vrnila, zato je tudi Monica sanjala o ''tretji karieri'', načrtovala je povratek marca v Miamiju. 14. februarja se je dokončno odločila, da ne bo več nastopala. "Tenis je vedno bil in vedno bo velik del mojega življenja. Nekaj časa sem sicer razmišljala o vrnitvi med profesionalke, a sem se zdaj odločila lopar odložiti v kot. Še naprej bom igrala prijateljske dvoboje in sodelovala na dobrodelnih turnirjih, delala bom v dobro tega športa, vendar pa se z njim ne mislim več ukvarjati poklicno. Veselim se novih izzivov in priložnosti, ki se jih nameravam lotiti z veliko energije, več časa pa bom v prihodnje posvečala dvema stvarema, ki sta mi najljubši, to je otrokom in živalim. Ob tem se želim zahvaliti vsem svojim navijačem za dolgoletno podporo, v dobrih časih sem pri njih črpala navdih, v slabih pa so mi bili v tolažbo. Pogrešala jih bom, prav tako pa bom pogrešala tudi tekmovanja," je za konec dodala velika šampionka.

Tudi izven igrišč je zelo aktivna
Denarja ji ne primanjkuje, samo s turnirskimi nagradi je v karieri zaslužila skoraj 15 milijonov ameriških dolarjev. Ima tudi partnerstvo v verigi športnih restavracij All Star Cafe, kjer si dobiček deli s sami legendarnimi športniki (Andre Agassi, Wayne Gretzky, Shaquille O'Neal, Tiger Woods in Joe Montana). Oktobra je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti. V zadnjih letih je izgubila precej kilogramov in na podelitvi nagrad Laureus so jo nekateri komaj prepoznali. Nastopila je kot fotomodel v prestižnih revijah Vogue in Elle, izdala je tudi knigo Od strahu do zmage.

Kaj bi dosegla, če ne bilo Parcheja ...
15 let po dogodku v Hamburgu se mnogi sprašujejo, če bi Seleseva postala najboljša igralka vseh časov. Vsekakor bi vladala vsaj še nekaj let in popravila še kakšen rekord na turneji WTA.

Aleš Golob