"Ne bi rad resne knjige o sebi, hočem, da je bolj smešna. To bi se dalo narediti," je pred dnevi dejal na Radiu Slovenija, kjer je bil gost oddaje Nočni obisk. Ni se izneveril tradiciji in še enkrat dokazal, zakaj je med najbolj hvaležnimi sogovorniki slovenskih športnih novinarjev, ki se (pre)pogosto "dolgočasijo" ob izjavah tipa: "Dali bomo vse od sebe, igrali bomo na zmago, v Beograd ne odhajamo z belo zastavo ..." Pogovor z Oblakom smo izkoristili za našo rubriko Kje so?, kjer predstavljamo, kaj počnejo nekdanji športniki zdaj.

Če bi ga kdo poklical, bi rade volje prišel
Nekdanji selektor slovenske reprezentance je že več kot leto brez službe, lani oktobra so ga čez noč odpustili pri velenjskem Rudarju. "Normalno bi bilo, da bi dobil angažma, a pri nas je pač narobe svet. Pri nas je treba tistega, ki pride do vrha, s kladivom po glavi, da ga ni, da ga zbrišejo. In tudi jaz ne dobim nobenega angažmaja. Niti ga ne iščem, a če bi me kdo poklical, bi rade volje prišel," pravi 61-letni Oblak.

Odstavila ga je "politika"
Za dogodke, ki so pripeljali do njegove brezposelnosti (zamenjal ga je Marijan Pušnik), krivi "politiko": "Jaz sem imel tudi velike politične veze, vendar jih nisem nikoli uporabil za take stvari, ker se mi je zdelo brez veze. Pušnika je "forsiral" direktor Holdinga Slovenske elektrarne Jože Zagožen, on je tisti, ki ga je nastavil v Mariboru in v Velenju. Najslabše za šport je, da se politika vmeša v šport. Že ko sem treniral otroke, sem opazil nedopustne stvari. Nekateri otroci, ki so bili nepomembni, so prihajali v reprezentance samo po vezah, tisti dobri pa sploh niso mogli zraven. To se mi gabi. Če je igralec dober, se mu ne sme zgoditi krivica in mora igrati."

Poudarja, da je treniranje zanj hobi in da ne živi od tega, saj denar dobiva drugje: "Bistvo je, da veliko vem o nogometu. Vitalen sem dovolj, da lahko še vedno igram s fanti in enostavno mi ni težko pokazati vsako stvar. Danes je bistvenega pomena v športu to, da trener pokaže."

Zadovoljen je, če je ves čas v akciji
Oblak se zaveda, da se od preteklosti in starih lovorik ne da živeti. Leta 1974 je bil na svetovnem prvenstvu v Nemčiji uvrščen v idealno enajsterico "mundiala", kar mu je takrat zelo veliko pomenilo, zdaj pa zmeraj manj: "Meni bi veliko pomenilo, če bi bil danes trener kakšnega kluba - več kot to, da sem bil izbran v najboljšo postavo prvenstva. Kaj je bilo prej, me sploh ne zanima več. Mene zanima samo, kaj je zdaj. Hočem se imeti "fajn", "fajn" pa mi je, če sem zadovoljen. Zadovoljen pa sem, če sem "zmatran", če treniram, če sem ves čas v akciji. Najhuje, kar je mogoče, je - ne delati. Stojiš in gledaš v prazno. To je skoraj nemogoče. Mislim, da sem poln elana in bi lahko tri dni delal kar koli z nogometaši." Razmišlja o akademiji, a bi potreboval pomoč: "Nisem za pisarniška dela, sem za delo na terenu!"

V Splitu je še vedno car
Telesno je še vedno dobro pripravljen, saj se redno rekreira. Na morje hodi s kolesom, prav tako v Velenje, od koder je doma njegova žena. Poleg tega nabira gobe in igra tenis.

Za nogomet ga je navdušil brat, ki je bil tudi sam nogometaš. Zanimivo je, da se je dolgo ukvarjal z gimnastiko, vse do 14. leta. "Pet let sem telovadil, potem sem začel bolj resno trenirati nogomet. Ko so videli, da se me žoga drži, so začeli opozarjati name," se spominja začetkov. Ga ob izjemni karieri, ki jo je naredil v dresih Olimpije, Hajduka, Schalkeja in Bayerna, tudi v tujini še prepoznajo? "Ko grem v Split, sem car. Vsi hočejo z mano govoriti, kako je bilo včasih, čeprav se meni to ne ljubi več. V Nemčiji me zdaj ne poznajo več toliko, saj sem plešast, prej pa sem imel dolge lase. Če kakšni Nemci pridejo sem, pa včasih - predvsem v gostilni na Brinju - kar ne morejo verjeti, da jem zraven njih. A morajo biti moj letnik ali pa malo mlajši," razlaga Oblak.

Liga 10 je premajhna
V Sloveniji pogreša več trenerjev, ki so igrali nogomet na višji ravni. "Trener mora absolutno igrati nogomet na visoki ravni. Tisti, ki niso igrali na visokem nivoju, lahko trenirajo v nižjih ligah. Kam bi si šli vi operirati srce? K tistemu doktorju, ki je operiral enega, ali h tistemu, ki jih je sto? Trenerji, ki so prišli iz slovenske lige, lahko samo gledajo in "plonkajo". Drugega ne moreš. Danes bi moral biti Oblak na eni klopi, Zahovič na drugi, Katanec na tretji ... Potem bi bila ta liga gotovo močnejša. Toda, kdo te bo pa plačal, če nihče nima denarja? Gliha mi je rekel, da so mu v Gorici sprva ponudili 1.500 evrov. Kdo bo šel za 1.500 evrov trenirat?" se sprašuje Oblak, ki bi razširil slovensko ligo na več klubov, da bi bilo več prvoligaških igralcev.

Nova pravljica se bo zelo težko ponovila
O vzponu slovenske reprezentance v zadnjih mesecih pravi, da ga ni prepričal. Glavna razloga za boljše izide sta po njegovem mnenju zamenjava generacij pri tekmecih in poln stadion v Mariboru. Nova pravljica se bo zelo težko ponovila, lahko pa se zgodi čudež, če bi Robert Koren začel igrati na zelo visoki ravni, če formo zadrži Milivoje Novakovič, če se priključi Zlatko Dedič še s kakšnim golom in če bi izboljšali obrambo, denimo, dobili novega Aleksandra Knavsa.

Mariborska publika lahko dvigne vsakogar
In kakšen je recept, da se po dobrem začetku kvalifikacij ne bi ponovila zgodba izpred štirih let, ko je reprezentanca pod Oblakovim vodstvom na štirih jesenskih tekmah prav tako zbrala sedem točk, nato pa popustila? "Treba je pozitivno razmišljati. Govoriti, lagati, da smo boljši od vseh. Na koncu nas bo stadion tako dvignil, da bomo res boljši od vseh. Stadion in mariborska publika lahko dvigneta vsakogar, ne glede na to, ali je slab ali dober. Ko začutiš tisti utrip, te avtomatsko dvigne do maksimuma. Če ti "zalaufa", če imaš malo sreče, da daš en gol "po krompirju", zakaj ne? Mi lahko premagamo vsakogar."

Predober psiholog
Sam je raje treniral klube kot reprezentanco: "Tam si stalno prisoten, tam ti ne uide nobena stvar. V reprezentanci ne veš, kaj te čaka. Igralec ti po telefonu pravi, da je super in v formi, ko pride na zbor, pa je totalno v razsulu. Nihče ne bo po telefonu rekel, da ne bo prišel, ker ni v formi. Vsi so v formi. To je mala laž, a na koncu se vse izkaže. Imam to smolo, da sem predober psiholog. Za vsakogar vem, kaj misli o meni. Včasih sicer reagiram drugače, kot bi moral, saj naglas povem kaj preveč."

S treninga domov na trening
Oblak poudarja, da je za uspeh bolj pomembno delo kot talent: "Če si priden, če treniraš, če si malo talentiran, boš danes zagotovo postal reprezentant, kajti pomanjkanje igralcev je noro. Ključno je, če lahko iz hitrega nogometaša narediš tehničarja. Vsi počasni so tehničarji, vsi hitri niso tehničarji. Kdor je tako talentiran, da lahko v "brzini" obvlada zadeve, ga ni več v Sloveniji, saj ga takoj kupijo. Kirm ima noro kondicijo, nore predispozicije, rabi samo še tisti preskok. Ne vem, kje se bo tega naučil, doma v stanovanju, v veži, če nima časa trenirati, na stadionu, kjer koli ... Jaz sem spal z žogo, jo metal v zid, delal cele noči."
Prepričan je, da je uspel predvsem zaradi trdega dela: "Bolj sem bil star, boljši sem bil. Nisem bil toliko talentiran, kot sem bil priden. V meni je bil talent, ampak je bil zavrt in sem ga dokazoval šele s starostjo. Ko sem jaz treniral, sem šel s treninga domov na - trening. Jaz sem sam treniral čez Rožnik. Meni je bilo tisto premalo. To pomeni, da sem imel v sebi dodatno moč, tisto pa me je potem odneslo v tujino."