To, kar smo slišali iz ust glavnih akterjev, to je ministrice, župana in direktorjev, bi vsekakor spadalo v najbolj bizaren učbenik o tem, kako se izvleči iz težav …

Medijski razkritji službeno-zasebnega turizma sta posledično navrgli toliko sprenevedanja, izmikanja, zapletanja in ne nazadnje laganja, da človek preprosto ostane brez besed. Samo sprašuje se lahko, ali je mogoče tako podcenjevati javnost in jo zavajati s tako neznosno lahkostjo.

Od ministričinega izpada na komercialni televiziji do hotelskega računa, ki ga je najprej plačalo kraško podjetje, šele po razkritjih po mesecu dni pa popravilo, prefakturiralo in poslalo na pravi naslov, vmes pa žolčni napadi na tiste, ki so zadevo odkrili.

Podobno v Izoli, najprej dve sobi, tudi za sinova, nato za varnostnika, ki pa nista tu spala, pa vseeno župan po tednu drugo sobo plača, komu, če pa nobenega ni bilo notri. Hotel na prvo izjavo pošlje kar šefa kuhinje, direktor si upa šele naslednji dan in skrušeno prizna, da mu popravljanje računov ni bilo najbolj po godu.

Vmes pa pogovori z ribiči, za katere ti nič ne vedo, domnevna izmenjava mnenj z vinarji itd. Ali je samopašnost in nadutost teh ljudi res tako neizmerna, da mislijo, da jim bodo ljudje verjeli? Ne, narod ni glup, kot bi rekel eden naših poslancev, in v vsaki normalni državi bi bil edini izhod odhod.