V četrtek bo minilo natanko 50 let od začetka 2. vatikanskega koncila, ki ga je sklical papež Janez XXIII.
Komaj tri mesece po izvolitvi je na presenečenje kardinalov oznanil, da namerava sklicati prenovitveni koncil, kar je uresničil dobra tri leta pozneje. Koncil naj bi po njegovem mnenju v Cerkev skozi odprto okno prinesel svež veter.

Rimskokatoliška cerkev se je po koncu 2. svetovne vojne znašla v krepko spremenjenem svetu, postavljena pred vprašanja sodobnega časa. Papež Janez XXIII. je pravočasno začutil, da mora Cerkev v svojo notranjost spustiti svež zrak, če želi ustrezno odgovoriti na vprašanja, ki tarejo sodobnega človeka. Kljub velikim odporom ortodoksnih krogov znotraj rimske kurije mu je s pomočjo naprednih škofov in teologov iz Francije, severne Evrope in Nemčije (med njimi je bil tudi mladi Joseph Ratzinger, zdajšnji papež Benedikt XVI.) uspelo izpeljati številne reforme.
Današnji verniki tako lahko poslušajo bogoslužje v svojem maternem in ne latinskem jeziku, noben vernik danes v protestantih in pravoslavcih ne vidi sovražnika Cerkve in nihče ne misli, da so Judje krivi za Jezusovo smrt. Vsi se tudi zavedajo, kako nujen je v današnjem svetu dialog z drugimi verami, zlasti z muslimani.
V sodobni zgodovini Rimskokatoliške cerkve je bil 2. vatikanski koncil zaradi vsega omenjenega in še nekaterih drugih novosti nedvomno prelomen dogodek. Končal se je leta 1965, Janez XXIII. pa ni dočakal njegovega konca, saj je prej umrl. Delo je dokončal njegov naslednik, papež Pavel VI.

Čeprav se je Cerkev temeljito prenovila in število vernikov narašča (predvsem na račun drugih celin), pa je v zadnjih letih nanjo padlo tudi več velikih temnih senc škandalov. Začelo se je že z razkritji finančnega škandala ob propadu Ambrozijeve banke v Milanu leta 1982, v katerega je bila vpletena vatikanska banka IOR. Kljub reformam se je ob najnovejši, t. i. aferi Vatileaks, pokazalo, da se je sumljivo poslovanje vatikanske banke nadaljevalo in afera je odnesla direktorja Gottija Tedeschija.
Če je Vatikan zaradi finančnih škandalov izgubljal denar, pa je bil zaradi razkritja številnih zlorab, ki so jih zagrešili pedofilski duhovniki, ob velik del moralnega kredita. Tako kot se vrh Cerkve ni ustrezno odzval na zlorabe otrok, se po mnenju kritičnih duhovnikov in vernikov neustrezno odziva tudi na vprašanja modernega človeka. V Avstriji se je zato pred 17 leti rodilo gibanje »Wir sind Kirche« (op. p. Mi smo Cerkev), ki je zdaj razširjeno že v 41 državah na petih celinah in ki zelo kritično gleda na razmere v Cerkvi. Kot je za Globus povedal predsedujoči avstrijski veji gibanja Hans Peter Hurka, bi morali verniki dobiti pravico do soodločanja pri verskih vprašanjih, Cerkev pa bi morala, če želi ustaviti praznjenje cerkva, poiskati moderne oblike odgovorov na vprašanja, ki tarejo sodobnega človeka. Verniki si želijo začutiti pomoč Cerkve v vsakdanjem življenju in odgovore na življenjska vprašanja.

Ali bo Cerkvi, tudi slovenski, ki se ji v zadnjih letih prav tako ni uspelo izogniti več škandalom, uspelo poiskati pot do vernikov, bo v studiu Globusa razmišljal ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Papež Benedikt XVI. je namreč prav v nedeljo prvič po 38 letih odprl sinodo, na kateri bodo udeleženci iskali izhod iz krize krščanskih vrednot in razpravljali o novi evangelizaciji.

Igor Jurič, Globus