Ne da se pomagati, svoji javni podobi ni mogoče uiti, je kot duh iz steklenice, politiki to dobro vedo, poti nazaj ni.
Vem, moj standardni odgovor "Ne vem!" bi bil težko slabši, vsaj tako mi sporočajo izrazi na obrazih. V času "fast food" novinarstva, ko je z nekaj kliki na spletu možno najti hitro in dokončno razlago za vse dileme in vprašanja tega sveta, se zdi "ne vem" čista izguba časa.
A kljub temu, previdnost je mati modrosti, čeprav prinaša slabe rejtinge. Kdor vam leto dni pred ameriškimi volitvami strese iz rokava: "Seveda bo zmagal Trump, spomnite se napovedi, kako ga bo pohrustala Hillary!" Ali pa: "Američani ne morejo ponoviti napake, da še enkrat izvolijo človeka, kot je Trump!" je nevarno nagnjen k hazardu.
V ameriški volilni enačbi je ta čas preprosto preveč neznank, da bi bil mogoč dokončen odgovor. Vsakdo, ki vam je danes sposoben izstreliti rezultat ameriških volitev govori, milo rečeno, na pamet.
Seveda je nekaj elementov, ki govorijo Trumpu v prid: Američani načelno živijo bolje kot pred štirimi leti, vendar seveda ne vsi. Statistiki je neštetokrat "ujeta lažnivka". Tako kot podražitev luksuznih avtomobilov in šiviljskih igel ljudi ne prizadene enako, tako je tudi z boljšim življenjem Američanov pod Trumpom.
Rudarji in jeklarji v Pensilvaniji, ki so Trumpa popeljali v Belo hišo, danes ugotavljajo, da se njihovo življenje s človekom dejanj in ne besed skorumpiranih politikov v Beli hiši, ni bistveno spremenilo. Čeprav je Trump izstopil iz pariškega okoljskega sporazuma, se iz njihovih dimnikov še vedno ne vali dim in tako bo tudi ostalo.
Zgodovina, že druga "lažnivka" prav tako uči, da je aktualni predsednik, ko ponovno kandidira, vedno v prednosti, in to veliki. Američane mu, skoraj po pravilu, uspe prepričati, da če že ne živijo bolje, bi pa bilo pod protikandidatom zagotovo slabše; ta čas na primer Trump svari: "Bojte se levih demokratski radikalcev, ki prinašajo socializem!"
Izjemi sta bila demokrat Jimmy Carter leta 1980, ki so ga po prvem mandatu odnesli kriza zajetja ameriških talcev v Teheranu, vzhajajoča zvezda, republikanec Ronald Reagan, zelo, čeprav jim gre danes težko z jezika, pa so pomagali tudi njegovi demokrati. Dvanajst let kasneje prav tako ni uspelo Georgeu Bushu starejšemu, ki mu je izdatno pomagal takrat "zahajajoča zvezda" tako imenovane konservativne revolucije Reagan.
Trump torej načelno ne bi smel imeti pretiranih razlogov za skrb, če ga že nekaj mesecev ne bi odstavljali zaradi domnevne zlorabe predsedniških pooblastil. Obtožbe impičmenta so hude, zaslišanja pred kongresom pa razkrivajo predsednikove metode vladanja, ki so na skrajnem robu, morda pa čez rob zakonitega.
Trump seveda v svojem slogu vse vehementno zanika, še nikoli ni bilo drugače. A zaslišanja verodostojnih prič, ki so Trumpa razkrile v vse prej kot prijazni luči, niso bistveno povečale javne podpore odpoklicu, pa čeprav se je drama s kongresa s pomočjo kamer preselila v dnevne sobe Američanov.
Ustavno obtožbo proti Trumpu torej odstavitev podpira dobra polovica volivcev, proti jih je 41 odstotkov. To pa še zdaleč ni dovolj, da bi se republikanska večina v senatu odločila za odstavitev republikanskega, čeprav je "zakon" z njim težak, predsednika ZDA.
Tedni za Trumpa "uničujočih" zaslišanj niso bistveno spremenili razpoloženja javnosti; zdi se, da so Američani utrujeni in otopeli od "washingtonske politične kuhinje" in da preprosto ne verjamejo nikomur več, ne Trumpu ne demokratom.
Zgodilo se je tisto, pred čimer so svarili izkušeni in političnih brazgotin polni demokratski veterani, na prvem mestu predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi: Impičment proti predsedniku je atomsko orožje, ki ga predsednik ne sme preživeti, sicer bodo najvišjo politično ceno njegove uporabe plačali demokrati.
Trump je na Twitterju že zapisal, da je javna podpora demokratskemu "lovu na čarovnice" strmoglavila v prepad. Če demokrati ne razkrijejo ničesar novega, spektakularno šokantnega o Trumpu, jih po Muellerjevi preiskavi o ruskem vpletanju v predsedniške volitve čaka nov boleč politični poraz.
Bo torej Donald Trump, eden najbolj protislovnih ameriških predsednikov novejše dobe, čez leto dni izvoljen? Odgovor je lahko samo eden: Ne vem! Če bi vedel, kot nekateri, se ne bi vrnil v Slovenijo, ampak bi mi eni ali drugi v Ameriki najbrž ponudili sanjsko službo.
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje