Ko je Roger Federer lani v Melbournu pri 35 letih vendarle prekinil skoraj petletno sušo osvajanja grand slamov, se je zdelo, da gledamo labodji spev, še zadnje stoječe ovacije za največjega teniškega igralca do zdaj. Leto kasneje je Federer v 12 mesecih osvojil še tretji grand slam in svoj rekord zaokrožil na neverjetnih 20. Zdaj si nihče več ne upa trditi, da "Švicar ne bo nikoli več osvojil grand slama."

Še več, Federer je zelo blizu, da postane (daleč) najstarejša številka 1. Na lestvici ATP je z 9.605 točkami na drugem mestu, malenkost več točk ima njegov večni rival Rafael Nadal (9.760). Menjava na prvem mestu je skorajda neizogibna, Španec do konca peščenega dela sezone z vrhuncem na Roland Garrosu brani 5.670 točk, Švicar pa vsega 2.045 (glavnino tega v Indian Wellsu in Miamiju, kjer je lani pobral 2.000 točk).

Nenasitna motivacija ga vedno žene naprej, k iskanju rezerv, iskanju novih udarcev, strategij (še pomnite SABR in napredek pri backhandu) in seveda izpuščanje turnirjev. Glavni cilj je osvajanje slamov, če je pri tem treba žrtvovati turnirje (tudi Roland Garros), jih pač preprosto izpusti. Zmagovanje mu pomeni vse. Melbourne ne bo nikoli pozabil njegovih solz, ko je leta 2009 izgubil finale. Na istem prizorišču so ga čustva premagala tudi devet let kasneje, ko je za rekordni 20. grand slam premagal Marina Čilića.

Še preden se je finale dobro začel, je Švicar z dvema hitrima brejkoma povedel s 4:0 in uvodni niz je bil pod streho. In ravno streha je bila eden izmed bolj pomembnih dejavnikov. Federer je zadnje treninge pred finalom opravil v dvorani, Čilić pa na prostem. Hrvat je bil nemalo presenečen, ker so se organizatorji odločili, da za dvoboj zaprejo streho, s tem je tudi razložil svoj počasni začetek: "Celoten turnir sem odigral na odprtem, zato sem se tudi pripravljal na vroče razmere. Nato so streho zaprli, težko se je bilo prilagoditi, kar nekaj časa je trajalo, da sem prilagodil svojo igro." Ko jo je prilagodil, je na semaforju že pisalo 2:6.

To seveda ne sme biti Čilićev izgovor za poraz. Bil je edini tenisač, ki je na tem turnirju spravil Federerja v neugoden položaj, edini, ki mu je odvzel niz (in to celo dva) ter edini, ki je bil res blizu zmagi. A na začetku zadnjega niza ni znal unovčiti naleta s konca četrtega niza, ko je vstal od mrtvih in ko se je zdelo, da je bil Federer za nekaj minut obsojen zgolj v vlogo opazovalca. Lastnost največjih pa je, da znajo v trenutku spremeniti razmerja. Drugi igralec sveta je namreč dobil še šesti zaporedni obračun, v katerem je moral igrati pet nizov. Pri 36 letih. Rezultat preudarnega ravnanja s svojim telesom.

In če se še za trenutek vrnem k odločitvi za zaprtje strehe. Res številne poškodbe igralcev, ki so najbolj opazni obrazi tenisa in kakopak njegovi promotorji (ob Nadalu še Novak Đoković, Andy Murray, Stan Wawrinka, Kei Nišikori ...), silijo teniške delavce, da pazijo na svoje "produkte" in jim prisluhnejo. Ko se bo poslovil Federer, bo marsikateri navijač in teniški delavec točil solze za njim.

Številne poškodbe so naredile prostor za nove obraze. Zgodba tega turnirja je tudi Chung Hyeon. Mladi Korejec je dokazal, da zmaga na turnirju prihodnosti ni bila naključje. Ima igro, s katero zlahka lahko postane del elite. Na poti do polfinala je izločil oba brata Zverev (še vedno je uganka svoje vrste, zakaj se je Alexander Zverev - zmagovalec dveh turnirjev serije 1.000 - samo enkrat do zdaj na grand slamih prebil v osmino finala!). Škoda, ker zaradi žuljev proti Federerju ni mogel pokazati kaj več. Kyle Edmund je po zmagi nad Kevinom Andersonom v prvem krogu napovedal, da mora verjeti, da lahko osvoji turnir, s takim prepričanjem je prišel do polfinala. In ne nazadnje Tennys Sandgren. 26-letnik, ki je do zdaj dobil le dva obračuna na turnirjih serije ATP, je na poti do četrtfinala premagal dva igralca s prve deseterice (Wawrinka, Thiem). Glava je eden ključnih dejavnikov, da nekomu uspe preskok na višjo raven. A novinarji so bili bolj pozorni na njegove nestrpne spletne sledi, ki jih je puščal pred leti kot neznani teniški igralec. Vsul se je plaz kritik (posebno sporočilo mu je pustil celo John McEnroe), Sandrgren se je za svoja dejanja kasneje opravičil.

V ženskem delu tekmovanja se seveda pozna odsotnost kraljice generacije Serene Williams, ki po porodu še ni 100-odstotno pripravljena. Ljubitelji tenisa so bili vseeno lahko zadovoljni z razpletom, saj so Caroline Wozniacki, Simona Halep in Angelique Kerber prikazale nivo igre, ki je res navdušil in po dolgem času ni ostal popolnoma v senci moškega turnirja. In da, Caroline Wozniacki se je za vedno znebila bremena neosvojenih turnirjev velike četverice. Zdaj je oboje - zmagovalka grand slama in številka 1.