Smo v krizi, ki je izjemno težka, je Francoze pred kratkim
Smo v krizi, ki je izjemno težka, je Francoze pred kratkim "obvestil" njihov predsednik. Foto: Reuters
Sarkozy, Hollande
Sporočilo so v stranki nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja označili kot še en dokaz o tem, da predsednik, ki naj bi prinesel spremembe, o njih veliko govori, nanje pa bodo francoski državljani očitno morali še čakati. Foto: EPA

Sporočilo so v stranki nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja označili kot še en dokaz o tem, da predsednik, ki naj bi prinesel spremembe, o njih veliko govori, nanje pa bodo francoski državljani očitno morali še čakati. Pri tem se v največji opozicijski stranki UMP sprašujejo, kaj je predsednik počel čez poletje. Pred včerajšnjim "pomembnim nagovorom" so baje še mislili, da pripravlja prav ta govor z jasnimi ukrepi, kako naprej. Zdaj čakajo še naprej.

Ugotovitev, da smo sredi resne krize, res ni pretirano pronicljiva, vsaj glede na to, da o njej in o reševanju evra čivkajo že … no, vsi. Francoski predsednik je prav zaradi svoje predvolilne retorike in občutja optimizma, ki je spremljal njegovo izvolitev (še pomnite, tudi z besedami, da je končno spet nekdo prižgal luč na koncu predora) na očeh tako leve kot desne politike po Evropi. Ali se da drugače? Ali se sme drugače?

Hollandu vztrajnosti pri njegovih obljubah ne kaže oporekati, saj je storil ali vsaj napovedal kar nekaj korakov, s katerimi naj bi dosegel predvolilne obljube - dodatne zaposlitve v izobraževanju, pa znižanje stroškov in razkošja vlade. A francoska desna sredina ima tudi prav, ko pravi, da do zdaj še ni predstavil, kaj šele storil tistih najbolj potrebnih korakov za umiritev javnofinančnega stanja, za razrešitev krize.

Med tednom je v Madridu Hollande dejal, da so pred Francijo in območjem z evrom trije ključni izzivi; ureditev proračunov, zagotovitev rasti in konkurenčnosti - vse s skupnim ciljem zagotoviti večjo zaposlenost, ki je trenutno ena največjih težav Francije. Najvišja brezposelnost v več kot desetletju Francijo postavlja med najranljivejše članice evrskega območja. Saj se najbrž strinjamo, da je socialni mir ena ključnih postavk normalnega odnosa v družbi, še posebej v francoski republiki, ki svoje bistvo utemeljuje tudi na moralnih postavkah, kot sta enakost, bratstvo … Ne kaže prezreti niti pravičnosti, o čemer je veliko govoril predsednik vlade Jean-Marc Ayrault, ko je predstavljal prve ukrepe za zagotovitev večjih davčnih prilivov. A odgovora na osrednje vprašanje še ni. Kakšna je resnica, ki bi jo moral Hollande povedati Francozom?

Resnica je pravzaprav taka, kot jo je oznanjal Sarkozy. Morda malce manj robata. A socialistična vlada bo morala v prihodnjem letu še dodatno znižati javnofinančni primanjkljaj, kar bo zahtevno tudi zaradi slabših napovedi rasti. Dodatno težo slabim napovedim dajejo tudi besede enega izmed vodstvenih članov Evropske centralne banke Ewalda Nowotnyja, ki je dejal, da se gospodarska negotovost izdatno povečuje zaradi slabših napovedi rasti. Pri tem je napovedal padec gospodarske aktivnosti v južnih članicah z evrom v tem letu, Francija naj bi stagnirala.

Hollande mora tako prodati, nemara podtakniti javnosti varčevalne ukrepe, pri čemer se zaveda krepkega upada priljubljenosti, ki sledi prej opisani »nedejavnosti« pri izboljšanju gospodarskih razmer. Pri tem ne smemo pozabiti, kakšen je bil odziv javnosti na Sarkozyjevo pokojninsko reformo.

V obdobju, ko se pričakujejo dražja hrana in visoke cene goriva, ki vplivajo tudi na ceno hrane, utegnejo drastični varčevalni ukrepi prinesti tudi prve proteste. Uradno predstavniki vlade govorijo predvsem o finančnih spodbudah zaposlovanja, ne glede na to, da mora vlada v iskanju ustreznih okvirov proračuna poiskati dodatnih 30 milijard evrov prihrankov; proračun za leto 2013 naj bi predstavila 26. septembra, največkrat se napovedujejo resni posegi v francoski javni sektor, ki je trenutno najdražji v evrskem območju in dosega več kot 55 % glede na BDP.

Odgovor na vprašanje, ali Francois Hollande dela dobro ali ne, je verjetno odvisen od tega, koga (ali bolje zapisano, s kakšnim političnim prepričanjem) vprašate. Za nekatere je najbrž odgovor podvprašanje, ali sploh kaj dela - nedvomno drugače kot hiperaktivni Sarkozy. Najprej so njegovi ministri, vključno s prvim, ponudili mehkejšo govorico Berlinu, zdaj prinašajo še ostrejšo za domačo javnost.

Morda malce cinično, a (francoski Le Monde je vir tega pogleda) videti je, kot da ima francoski predsednik najdaljšo predvolilno kampanjo. Ugotovitev, da je Francija in z njo druge države evrskega območja v resni krizi, res ni posebej pronicljiva, a nakazuje, da se tudi Hollande loteva težavnejših tem. Njegova priljubljenost je že predtem krepko padla. Še en dokaz, kako lahko je obljubljati …

Iz Pariza za MMC,