Pri nas so se cerkveni pevci, zborovodje in glasbeniki srečali konec tedna v Ljubljani in v Mariboru. V četrtek je namreč godovala sveta Cecilija, rimska mučenka iz 3. stoletja, zavetnica glasbenikov, zborovodij, pesnikov, izdelovalcev glasbil, orglarjev. Umetniki jo pogosto upodobijo ob orglah.

Zato je bil s kraljico instrumentov obarvan dan slovenskih glasbenikov, ki ga je pripravilo Cecilijino društvo. Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani so jim predstavili najstarejšo orgelsko šolo pri nas. Ustanovljena je bila leta 1877 in je delovala kot vodilna ustanova za izobraževanje organistov do leta 1944. Ponovno je bila obujena leta 1971.

V letu evropske kulturne dediščine so udeleženci spoznali tudi obsežno monografijo Orgle Slovenije. Pripravila sta jo muzikolog dr. Edo Škulj in Jurij Dobravec, skrbnik podatkovne baze Ars organi Sloveniae, organist in zborovodja. Izdal pa jo je letos kulturno društvo Jarina iz Bohinja.

"Ob poslušanju orgelske glasbe podoživljamo tenkočutno igro inteligence, pa tudi bogastvo čustev. Kot da nad njihovo zvočnostjo bedi veliki genialni neznanec in se v njih odkriva svojevrsten kozmološki teizem od prapoka in prakrika - ko se je vse začelo -preko znamenite paleolitske koščene piščali - ljubkosti pastirskih - vse do orgelskega bogastva renesanse, baročnih improvizacij, zvočnega razkošja romantike do sodobnikov," je zapisal v knjigo skladatelj Lojze Lebič.

Na 700 straneh predstavita avtorja 1094 orgel, sakralni zaklad katoliških in evangeličanskih cerkva, gradov in dvoran v Sloveniji. "Orgle že sedem stoletij spremljajo in zvočno bogatijo slovenski kulturni prostor, so naša zvočna dediščina," pravi Jurij Dobravec, ki je z dr. Škuljem deset let zbiral gradivo.

V knjigi odkrijemo zgodovino kraljice instrumentov. Prav tako so o posameznih orglah navedeni podatki o nastanku, izdelovalcih, zgodovini, predelavah in zgradbi. Odlične fotografije v perspektivi obraza pa nam omogočijo, da največji instrument lažje umestimo v prostor. Posebnost so tudi QR-kode, ki omogočajo dostop do dodatnih vsebin in naprednih možnosti pregledovanja obstoječih podatkov. Male QR-kode nas vodijo do spletnih vsebin vsakega glasbila posebej. Večje QR-kode pa nas usmerijo k spletnim kazalom, ki tehnološko nadgrajujejo njihove tiskane različice.

Knjiga nam potrdi, da je orgelska krajina pri nas pestra. Odkriva nam tudi rodovitna in suha leta izdelovanja orgel in orgelske delavnice. V 700-letni orgelski zgodovini jih je izdelalo kar 250 mojstrov. Okrog 100 orgel je bilo pri nas med vojno uničenih. Najstarejše ohranjene orgle so na Blejskem otoku, Največje cerkvene orgle pa so v Ljubljanski stolnici in pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani ter pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.

Obsežna knjiga pa je po besedah avtorjev nedokončana. Podatki se bodo v spletni različici sproti dopolnjevali.