Toda po najdaljši noči na najstarejši krščanski praznik nihče ni sam. Velika noč niso samo šunka, potica in pirhi. Res, da so to znamenja stalne božje navzočnosti med nami. Potica, iz zrn, ki so morala v zemlji umreti, da so obrodila sad. Letos je izvirna podbreška potica tudi na velikonočni mizi papeža Frančiška. Meso, podoba Kristusa, ki je daroval svoje življenje. Pet rdečih pirhov, pet Kristusovih ran, narejenih z žeblji in sulico. V jajcu se skriva tudi novo življenje. Toda vse to ni velika noč!

Velika noč je praznik hvaležnosti, vere, da je Božji sin Kristus stopil iz raja v kraljestvo vladarja teme in smrti in iz njega vstal. Čudovito to prikaže ikona vstajenja. V presenečenje Kristusa ne prikaže, kako je vstal iz groba, premagal svojo smrt, ampak sestopa živ v grob. Ko grob sprejme nekoga, ki je še živ, je s tem konec smrti. Kristus prime v grobu Adama in Evo za zapestje, kjer se življenje poraja, iz strahu, smrti, zagrenjenosti, strupenih čustev. Bog preseneča! Presenečenje se nas dotakne, ker ga ne pričakujemo! Kristus je vstal, da bi tudi mi vstali! Zato zvonijo zvonovi na veliko noč drugače!

Zdravnik, evangelist Luka, pravi v Apostolskih delih (10, 34, 37-43): "Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji. Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo: hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim. Mi smo priče v vsem, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, a ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. O njem pričujejo vsi preroki. Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi."

V bolečinah trpljenja pa se sprašujemo, kje si Bog. Na veliko noč pa se raje vprašajmo, kje sem jaz. Kje je moje srce, da me Bog ni našel? Mati Terezija je rekla: "Bog, našla sem te v strašnem trpljenju drugih!" Bog je zapustil raj, da bi nam bil blizu v trpljenju. Zakaj v trpljenju godrnjamo in se izoliramo? Vrata se odprejo, le če se mi odpremo k drugemu! Bog je vstal s kraja, kjer ni nihče pričakoval ničesar, in čaka, da bi tudi mi vstali iz svojih grobov, da bi pokopali balast.

Velika noč je korak v življenje! Nismo sami, Bog je z nami! Aleluja, hebrejska beseda, ki danes odmeva po krščanskih svetiščih in pomeni slaviti Boga, to potrjuje. Kristus je vstal! "Zares je vstal!" bodo čez teden prepevali kristjani, ki sledijo julijanskemu koledarju. Velika noč je praznik odnosa! Zato se na velikonočni ponedeljek veselimo z drugimi!