A to še zdaleč ni bil edini primer, ko je imel Srb težave z vidom. Težava se mu simptomatično ponavlja, pred štirimi leti je v Dubaju zaradi tega razloga celo predal obračun.

V petih, šestih primerih, ki se jih spominjam, je težava trajala nekaj minut, stanje se je nenadoma resetiralo, Đoković ni imel več vidnih težav z vidom, povrnila se je mirna roka, odločnost, zmagovalna miselnost, kar mu je običajno odprlo pot do zmage.

Sorodna novica Đoković se je izvlekel po zaostanku z 1:2 in še osmič postal kralj Melbourna

Sredi finala Melbourna proti Dominicu Thiemu ni imel težav z vidom, jasno pa je bilo, da ima težave s počutjem. Ni bil pravi Novak. Gibanje ni bilo usklajeno. Začetni udarec je bil daleč od popolnega. Če je v uvodnem nizu njegov drugi servis v povprečju meril 166 km/h, je v drugem nizu padel na le alarmantnih 146 km/h. Svoje je dodal prepir z glavnim sodnikom, Thiem je izid v nizih izenačil na 1:1.

Tretji niz se je nadaljeval v podobni maniri. Ko je še tretjič zapored zapravil svojo servisno igro, je bilo jasno, da se je tehtnica popolnoma obrnila na Avstrijčevo stran. Nemir se je selil vse okrog, gledalci (ki so seveda pesti stiskali spet za njegovega tekmeca) so noreli, norel pa je tudi Novak, ki ni našel svojega miru.

Zdravniki so težave z očmi pojasnili z glavoboli, prav glava pa je bila ključna, da se je Đoković v nedeljo tako hitro pobral. Ključen je bil odmor v zaključku tretjega niza, ko je bil že v zaostanku z 1:5. Seveda je bilo skoraj vsem jasno, da tega niza več ne more rešiti, a z izkoriščenim odmorom se je z mislimi že preselil v četrti niz. Zaigral je precej bolj sproščeno, testiral nekaj novih rešitev, ki jih je s pridom unovčil v naslednjih nizih.

Uspel mu je popolni preobrat, v osmem finalu Melbourna je še osmič zmagal. Na osrednjem igrišču je kot orkan, ki ruši vse pred seboj. V prevladi velike trojke na grand slamih eno pomembnih razlik dela mentalna pripravljenost, po tej se Đoković lahko primerja s katerim koli velikanom iz zgodovine te igre. Pogosto je videti preveč ziritiran, kot žrtev lastnega orkana, ki si zabija avtogole. A to je le iskanje poti v središče lastnega orkana, v oko orkana, kjer vlada mirnost. Tam se čas zanj upočasni, vse postane jasno in smiselno, vse minuse (izgubljene točke, zaostanek, gledalci) spremeni v pluse.

Tako fokusiran Đoković lahko premaga kogar koli. In kar koli − tudi številke. Srb, ki se z današnjo lestvico vrača na prestol, je po razpletu finala jasno povedal, kaj ga zanima. Kariero končati z več slami in tedni vladanja na lestvici ATP, kot jih bosta imela ob koncu na svojem računu Roger Federer in Rafael Nadal.

PS: Ob koncu sezone 2018 smo v podkastu SOS odmev debatirali, kateri igralec bo čez pet let na vrhu lestvice ATP. Med klasičnimi obrazi prihodnosti smo izbirali med Cicipasom, Hačanovom, Zverovom ... Nihče pa niti slučajno ni pomislil na Đokovića ... Nič me ne bi presenetilo, če bi leta 2023 še vladal tenisu in osvajal grand slame ...