V vsaki slabi stvari je tudi nekaj dobrega, pravi psevdomodrost, in potrudimo se, da bi našli kaj dobrega v podrtih daljnovodih, v vaseh brez elektrike, v pretrganju komunikacije, ki nas je v nekaj urah pognalo nazaj v srednji vek.
Danes pa le nekaj stavkov, kajti niso taki časi, da bi "afne guncali", kot se je preroško izrazil eden izmed pravih očetov slovenske državnosti.
Gledamo jih zadnjih nekaj let … Očake in "mamce". Vse z istim sporočilom: "Česa takega ne pomnim, pa tu živim že šestdeset let." In potem novinarji povzemajo: "Česa takega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci!"
Naravne katastrofe, vremenske ujme, zmešano vreme … poplave, vsako leto stoletne vode, vetrolomi, suše, toča; biblijske nesreče so se zvrnile nad našo deželo in zatiskanja oči je končno konec. Postali smo dežela, odvisna od zavarovalniških agentov.
Ob začetku vsega tega smo se norčevali iz klimatologov, iz našega koščka Nobelove nagrade. Obtoževali smo jih teorij zarote, prisegali na statistiko in s starimi časopisi dokazovali, da se je vse, kar se v naši atmosferi nenavadnega dogaja, nekoč že zgodilo.
Zadnjih nekaj let pa je skeptikom zmanjkalo streliva in preroška moč svetovne klimatološke elite nas je zadela z vso močjo. "Ekstremni vremenski dogodki bodo pogostejši tudi v zmernih podnebnih pasovih," so prerokovali, mi pa smo se smejali in smejali. In nič storili, nič načrtovali, nič razmišljali.
Zapisi iz močvirja na Valu 202
V vsaki slabi stvari je tudi nekaj dobrega, pravi psevdomodrost, in potrudimo se, da bi našli kaj dobrega v podrtih daljnovodih, v vaseh brez elektrike, v pretrganju komunikacije, ki nas je v nekaj urah pognalo nazaj v srednji vek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje