Direktor muzeja Stane Rozman je dejal, da Franjo Felicijan ni bil le obrtnik, temveč umetnik, ki je pečat pustil tako v Vojniku kot drugod, z monumentalnim delom tudi v Trstu. Kustosinja Barbara Trnovec, avtorica razstave, istoimenske monografije in kratkega filma o Felicijanovem delu, je dejala, da 16. februarja letos ni bila le 110. obletnica njegovega rojstva, pač pa po njenem mnenju praznik slovenske kulturne dediščine. Kot je pojasnila, se bo tako s spominskim obeležjem kot tudi razstavo v "spomin Slovencev zapisal eden od izjemno ustvarjalnih obrtnikov in umetnikov".

Ob odkritju spominskega obeležja je kustosinja v celjskem pokrajinskem muzeju povedala, da je na "osupljivo zgodbo" Felicijana naletela ob pripravi razstave štajerskega ljudskega izročila, ob čemer se ni mogla načuditi, da je ostal skrit in spregledan "tako velik biser".

Na slovesnosti je župan Vojnika Branko Petre poudaril, da se z obeležjem spominjajo človeka, ki je pustil svoj pečat v Vojniku. Spomenik je po županovih besedah obenem tudi opomnik domačinom, da se zavejo svoje tradicije in pomembnih posameznikov, obenem pa se bodo prek njega lahko s Felicijanovim delom seznanili tudi obiskovalci Vojnika.

Zbrane je nagovoril tudi Martin Felicijan, sin Franja Felicijana, ki je spomnil na očetove dosežke in poudaril, da je bil pri svojem ustvarjanju vedno zavezan ohranjanju lokalnih oblik in ornamentike.

Barbara Trnovec je ob raziskovanju dela Franja Felicijana (1913–1994) odkrila njegove povezave z arhitektom Jožetom Plečnikom, lastnikoma znamenite ljubljanske Lectarije Robertom in Henrieto Freyer, arhitektom Edom Mihevcem in drugimi ustvarjalci njegovega časa.

Kot je zapisala v spremni besedi monografije o Felicijanu, so jo "navdušili njegovi lončarski in pečarski izdelki, ki pričajo o izjemni ustvarjalnosti, ljubezni od umetnosti, predanosti delu, studioznosti in iskanju izvirnih rešitev". Njegovo življenjsko delo – 12.000 unikatnih keramičnih ploščic, s katerimi so prekrite stene slovenskega kulturnega doma v Trstu – pa označuje za monumentalno, saj je prav vsako od teh ploščic sam poslikal. K projektu oziroma ustvarjanju več kot 400 kvadratnih metrov velike površine ga je povabil Edo Mihevc.