Novi slovenski biografski leksikon bo izhajal pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, pri njegovem vsebinskem delovanju pa bo sodelovalo približno 250 raziskovalcev, ki so se zavezali, da bodo gesla pisali brezplačno. Prvi zvezek naj bi po besedah akademika Kajetana Gantarja, ki je bdel nad 'novim startom leksikona', obsegal okoli 120 gesel, vsako ime pa naj ne bi zavzelo več prostora, kot ga obsega ena avtorska pola.

Sedemdeset let za celoten projekt
Projekt izdaje novega biografskega leksikona je eden od najzahtevnejših nacionalnih znanstvenih projektov, zato je tudi izrazito dolgoročen. V tem oziru gre tudi razumeti izjavo glavnega in odgovornega urednika Andreja Rahtena, da si ne upa napovedati, kdaj bo izšel zvezek s popisom oseb, katerih priimki se začenjajo na črko ž, oziroma da se bo do "verjetno vmes uredništvo že zamenjalo". Da bi bralci dobili boljšo predstavo o tem, kako zajeten je projekt, naj povemo, da je prejšnji Slovenski biografski leksikon nastajal kar od leta 1925 do leta 1991.

Nekatere najbolj nenavadne osebnosti
Ob napovedi projekta Novi biografski leksikon so predstavili tudi zvezek Nova slovenska biografija, ki jo označujejo kot nekakšno dopolnitev leksikalnim geslom. Za to priložnostno izdajo so izbrali nekaj oseb z zanimivo življenjsko potjo, kot so pisateljica Mara von Berks, ustanovitelj slovenske, hrvaške, bolgarske in ruske stenografije Anton Bezenšek, časnikar, publicist in gospodarski teoretik in politik Danilo Gregorčič, pesnica in pisateljica Pavlina Pajk ter generalštabni častnik in obveščevalec Vladimir Vauhnik. Za prihodnje leto je predviden izid biografij slovenskih pomorščakov.

P. B.