V spremenjenem avdiovodniku Xokonoschtletl Gómora, potomec Aztekov, ki je že večkrat pozval k vrnitvi artefakta Mehiki, opisuje prihod pokrivala na Dunaj kot "posledico evropskega ropanja zgodovinske dediščine, ki je razstavljena v različnih muzejih na tej celini, med njimi so Avstrija, Francija, Španija, Anglija in Nemčija".

Mnogo let se je predpostavljalo, da je pokrivalo nekoč pripadalo azteškemu poglavarju Montezumi II. (tudi Moktezumi II.), ki je bil na oblasti v času, ko so Španci prvič stopili v stik z azteškim imperijem leta 1519.

"Kopilli Ketzalli je dragocena kraljeva krona, ne perjanica"
Gómora pravi, da je "Kopilli Ketzalli [azteško ime za pokrivalo] dragocena kraljeva krona, ne perjanica. Pomeni duhovno moč. Je kot papeževa mitra [...] Zgodovina po zapisih Hernána Cortésa priča o cesarju, ki se mu je klanjal pred nogami, resnica pa je, da je šlo za invazijo, ki je iztrebila celotno civilizacijo."

Sorodna novica Nesoglasje med Mehiko in Avstrijo, ki se oklepa slovite azteške perjanice

Sebastiánu Arrechedera, ustvarjalcu dokumentarcev, in novinarju Yosu Arangüeni je uspelo pretihotapiti svoja avdiovodnika v dunajski muzej tako, da sta v nekaj dneh zamenjala slušalke na straniščih. Vstop v muzej je sicer za Mehičane brezplačen.

Arangüena je za časopis El Confidencial povedal: "Ker nismo mogli ukrasti zvočnih vodnikov, ker bi tam imeli težave s policijo, smo prinesli lastne. Kupili smo jih in 'podarili' muzeju."

Zahteve po vrnitvi krone, ki naj bi jo nosil cesar Moctezuma, so doslej zavračali zaradi trditev, da občutljiv kos naj ne bi prenesel tresljajev prenosa potovanja in bi bil uničen. Predstavnica Weltmuseuma je povedala, da je Instituto Nacional de Antropología e Historia v Mehiki skupaj z Weltmuseum Wien izvedel raziskave o stanju ohranjenosti in zgodovini pokrivala. Naglavno okrasje je sestavljeno iz stotin peres ptice kecal in več kot tisoč majhnih zlatih ploščic.

"Eden od glavnih rezultatov te mehiško-avstrijske raziskave je, da predmeta ni mogoče premakniti, saj bi transport povzročil veliko škodo. Spremljamo najnovejši tehnološki razvoj. Toda v tem času tehnologija ne ponuja načina za prevoz pernatih pokrival."

Toda Gómorin posnetek se konča z besedami, da "ne verjamemo v različico, niti v domnevne resnice in dejstva toliko let".

Sorodna novica Avstrija je ubrala prve korake k vračanju artefaktov kolonialne dobe

Kako se je starodavna relikvija prebila na tisoče milj v celinsko Evropo, še vedno ni jasno. Številni zgodovinarji domnevajo, da je šlo za darilo samega Moctezume konkvistadorju Cortésu, ki ga je pozneje poslal cesarju Karlu I., piše The Art Newspaper.

V muzeju pravijo, da pozdravljajo "umetniško intervencijo" kot "zanimiv prispevek k trenutni razpravi o postkolonialni dediščini v etnografskih muzejih", in dodajajo, da "ni zahtevka za vračilo pokrivala v Mehiko".