Dvajset let pred potopom Titanika je v ameriških Velikih jezerih še ena ladja obljubljala popolno spremembo potovanja po vodi. Western Reserve je bila 91-metrska tovorna ladja, ki so jo novinarji poimenovali "kopenski hrt" (the inland greyhound) in naj bi bila ena najvarnejših in najhitrejših ladij, ki so v zadnjem desetletju 19. stoletja plule po ameriških vodah.

Brodolom preživel le krmar
Ko je ladja 30. avgusta 1892 zaplula v zaliv Whitefish med Michiganom in Kanado, se je nenadoma začel vihar. Ladjo brez tovora je vihar tako dotolkel, da je počila na pol. Umrlo je 27 ljudi, med njimi tudi lastnik Peter Minch, ki je na ladjo na poletno plovbo ponosno pripeljal celotno družino. Edini, ki je preživel, je bil krmar Harry W. Stewart, ki se mu je po potopu uspel prebiti do reševalnega čolna.

Takrat je bila večina ladij še vedno lesenih
Razbitino ladje Western Reserve so našli komaj 132 let pozneje. Raziskovalci društva Great Lakes Shipwreck Historical Society so pretekli teden predstavili rezultate njihovega lanskega odkritja. Bruce Lynn, izvršni direktor društva, je v pogovoru za Associated Press dejal, da je bila v času plovbe Western Reserva večina ladij še vedno lesenih. "To je bila tehnološko napredna ladja," je dejal Lynn. Po navedbah raziskovalcev bi za potop ladje lahko bil kriv ladijski trup, katerega jeklo so skrhale zmerno hladne temperature vode (ki avgusta dosežejo 16 stopinj Celzija).

Ladjo so raziskovalci dejavno iskali zadnji dve leti
Na dan najdbe so bili zaradi natrpanega prometa na jezeru prisiljeni spremeniti smer in preiskati drugo območje, je opisal Lynn. Ko so s sonarjem naleteli na neznan signal, so se osem dni pozneje vrnili na isto mesto in s podvodnim brezpilotnikom, ki se je potopil skoraj 200 metrov globoko, potrdili najdbo zgodovinske ladje. Ladjo so našli presenetljivo daleč od obale, skoraj 100 kilometrov stran od točke, od koder je odplula. Lynn je ladjo opisal kot precej raztrgano, vendar so se ekipi razbitine v mrzli sladki vodi zdele dobro ohranjene.

Nevihte lahko povzročijo tudi devetmetrske valove
V Velikih jezerih je potopljenih že veliko ladij, večina zaradi neviht, ki se po navedbah klimatologa Eda Hopkinsa začnejo v novembru, ko lahko veter piha s takšno močjo, da povzroči več kot devet metrov visoke valove. Jezera so v tem času lahko nevarnejša od oceanov, pravi, saj imajo ladje zaradi omejenosti vodne površine manj manevrskega prostora za reševanje. Da se je močen veter razvnel že avgusta, je ocenil kot nenavadno, sploh zato, ker je poročilo nacionalne vremenske službe razmere tistega dne opisalo kot "razmeroma majhen vihar" (relatively minor gale).