Edvard Ravnikar (1907–1993) je študiral arhitekturo na Dunaju in v Ljubljani. Bil je znan učenec Jožeta Plečnika, zaznamoval pa ga je tudi atelje švicarsko-francoskega arhitekta Le Corbusierja v Parizu, kjer se je učil in nadgrajeval svoje delo. Med njegovimi prvimi uspešnimi predlogi in uresničitvami je bila Moderna galerija v Ljubljani leta 1939, temeljno delo pa je zasnova Trga republike (nekdanji Trg revolucije) v Ljubljani, ki so jo uresničili med letoma 1960 in 1982.

Sorodna novica Trg republike: eden od vrhuncev slovenske arhitekture v skicirki Blaža Budje

Med njegovo zapuščino uvrščamo še številne izjemne projekte: celovit načrt za gradnjo Nove Gorice, ureditev Trga republike, grobišče talcev v Begunjah, stolpnici na Trgu republike, Cankarjev dom, blagovnico Maxi, zgradbo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, hotel Creina v Kranju, nekdanji kompleks Globus v Kranju, kostnico žrtvam prve svetovne vojne na Žalah, dom na Bokalcah, regulacijski načrt za Ljubljano, študentsko naselje v Rožni dolini, hotel Babilon v Bagdadu ... V arhitekturi in urbanizmu je bil prvi mojster umeščanja novega v staro. Z infrastrukturnimi projekti je v glavnem reševal težave mesta Ljubljana, so o arhitektu zapisali na spletni strani Cankarjevega doma.

Sorodna novica Eden zadnjih univerzalnih arhitektov pri nas

Priljubljen profesor in prejemnik številnih nagrad
Po drugi svetovni vojni je Ravnikar postal profesor na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1979 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član projektne skupine, ki je zasnovala Novi Beograd, ter ustanovitelj revije Arhitekt in Društva arhitektov Slovenije. Za svoje delo je prejel Prešernovo, Plečnikovo in Herderjevo nagrado ter nagrado Avnoja. Svoje delovanje je širil tudi na polje oblikovanja, v katerem je prepoznaval sredstvo za kultiviranje sveta. Dejaven je bil v posredovanju svojih nazorov kot pisec teoretskih člankov, esejev o sodobni umetnosti in arhitekturi in komentarjev na aktualna dogajanja v stroki in družbi. Zavzemal se je za reformo študija arhitekture, so še zapisali na ministrstvu.

Ravnikarjevo leto bo v Novi Gorici pospremljeno s številnimi dogodki
V Mestni občini Nova Gorica so skupaj z Društvom primorskih arhitektov in nekaterimi drugimi akterji letos oblikovali program, s katerim se vključujejo v sodelovanje na državni ravni. Med večjimi dogodki, ki bodo na Goriškem oblikovali Ravnikarjevo leto, so postavitev razstave Ravnikarjeva Nova Gorica, odprtje dopolnjene razstave Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih v Goriškem muzeju in organizacija dogodka Dan arhitektov, ki bo oktobra potekal v Novi Gorici.

Več bo tudi različnih predavanj in strokovnih vodenj po mestu. V letošnji Knjižnici pod krošnjami bo posebna knjižna polica namenjena Ravnikarjevim knjigam in knjigam o njegovem delu, z raziskovanjem umetnikovega dela se je ukvarjal gostujoči umetnik rezidenčnega programa R.o.R. Alexel Monroe, letošnji Letni kino Silvana Furlana pa se bo posvetil vlogi arhitekture in kulture bivanja v filmu.

Zaznamovanje leta na nacionalni ravni je primeren okvir za konkretne projekte in akcije, za okrepljeno povezovanje in sodelovanje. Obenem ponuja kontekst za odpiranje relevantnih družbenih tem, ki so danes še kako aktualne, od stanovanjske politike, odnosa do javnega prostora, vključevanja kulturne dediščine in lokalnih značilnosti prostora v univerzalne izzive globalizacije – naraščajoče socialne neenakosti in podnebne krize. Sodelujoči pri pobudi Ravnikarjevega leta so Fakulteta za arhitekturo in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.