To so predvsem skice TR3, "mesta v mestu", kot je opisal kompleks, ki predstavlja prelomno točko Ravnikarjevega ustvarjanja. Njegove skice postavljajo na ogled v Galeriji Dessa, kjer z razstavo zaznamujejo 30-letnico smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Razstavljene skice so nastale v letih v letih 2022 in 2023, ko je Budja na poti v svoj biro in iz njega z nalivnim peresom dokumentiral svoje vtise in opažanja s Trga revolucije, danes Trga republike v Ljubljani, na katerem je tudi stolpnica TR3.

Izbor medija ni naključen, navsezadnje je risba pomembno orodje pri delu arhitekta, spomni Budja. "Je tudi obred, stanje razmišljanja z roko, beleženja točno določenega trenutka in občutkov v času in prostoru."

Kot piše arhitekt Robert Potokar, Budja s svojimi skicami ne želi konkurirati velikim mojstrom. "Njegove skice so drugačne, z nalivnim peresom na hitro zarisane na papir. So ekspresivne in impresivne obenem, polne, igrive, duhovite, a hkrati več kot tehtne v svoji vsebini."
Celoten kompleks Trga republike – s svojo urbanistično zasnovo, arhitekturo posameznih objektov in umestitvijo spomenikov – pomeni prelomno točko Ravnikarjevega ustvarjanja in tudi enega od vrhuncev slovenske arhitekture. Ne nazadnje je bil prav projekt TR3 eden ključnih, ki so predstavljali jugoslovansko arhitekturo na razstavi Toward a Concrete Utopia v MOMA v New Yorku leta 2018, je ob razstavi še spomnil Potokar.

Kompleks je po besedah Blaža Budje mnogoletnega arhitekturnega orkestriranja velikega Edvarda Ravnikarja, ki je skupaj s številnimi sodelavci soustvaril ambiente po meri človeka. "Ambiente, ki iščejo vzore v zgodovini in socialnem povezovanju ter manifestativno odgovarjajo na vprašanja o nalogi in odgovornosti arhitekture in arhitektov. Obenem pa so to do potankosti izpiljeni arhitekturni izdelki, kjer je spretno zabrisan preskok med merili. Celota in detajl sta uglašena in se harmonično dopolnjujeta."

Blaž Budja, ki se je rodil leta 1975 v Kranju, je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri Vojtehu Ravnikarju. Po diplomi je sedem let deloval v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar. Leta 2007 sta z Rokom Jerebom ustanovila Jereb in Budja arhitekte.

Deluje na področju arhitekture, urbanizma in oblikovanja. Z Jerebom sta med drugim zasnovala prizidek domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, Športno dvorano Stopiče, objekt VDC INCE v Mengšu, Materinski dom v Ljubljani, poslovno stavbo TEM Čatež in stanovanjsko naselje Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Leta 2012 sta prejela Plečnikovo medaljo za Športno dvorano Stopiče in leta 2015 Plečnikovo medaljo za objekt VDC INCE Mengeš. Leta 2017 so z Nino Majoranc prejeli Plečnikovo nagrado za projekt Materinski dom Ljubljana in leta 2021 nagrado Prešernovega sklada. Deluje tudi na področju arhitekturne fotografije.