Na prvi pogled je japonski arhitekt Cujoši Tane zasnoval na videz nenavadno skromno kočo. A je veliko več kot to – vendar o tem pozneje.

Začnimo z morda najbolj nenavadnim objektom v parku. Imenuje se Vitra Haus, biro Herzog & de Meuron pa si ga je zamislil kot na videz kakšnih deset dobesedno nagrmadenih podolgovatih objektov. To sta temi, ki ta švicarska arhitekta večkrat zaposlujeta: arhetipska zasebna hiša z zatrepom in pa kopičenje oblik. Stavba je bila dokončana leta 2010, v njej je vodilna trgovina podjetja Vitra, je pa tudi domicil zbirke Vitra Home. Torej tu lahko spoznamo, kaj je v osnovi Vitra in kako so se njeni proizvodi razvijali.

Družinsko podjetje, ki proizvaja kultne izdelke
Vitra je od ustanovitve leta 1957 švicarsko družinsko podjetje, ki slovi predvsem po izdelovanju pohištva, še posebej stolov, po dizajnu slovitih arhitektov in oblikovalcev. Tako sta si zakonca Erika in Willi Fehlmbau zagotovila licence za izdelovanje pohištva in njegovo prodajo v Evropi po zamislih na primer Charlesa in Eaya Eamsa ali Georgea Nelsona. Vitra je tudi podjetje, ki je denimo predstavilo znameniti plastični stol vijugo Vernerja Pantona.

Druga generacija se posveti arhitekturi
Ko sta vodenje podjetja leta 1977 prevzela brata Rolf in Raymond Fehlbaum, je začel tu nastajati zanimiv, nenavaden in drzen arhitekturni program. Na neki način ga je uvedla že tovarniška hala, ki so jo zgradili med letoma 1981 in 1983, in sicer po načrtih britanskega arhitekta Nicholasa Grimshawa. Ta je nasledila staro tovarno, ki jo je prizadel požar. Grimshaw je razvil tudi masterplan, korporativno identiteto, ki je zaznamovala nadaljnji razvoj in širjenje Vitre.

Objekt je imel fasado iz lakiranega aluminija, pri zasnovi pa je zanimivo to, da je Grimshaw v svoji prvi stavbi na "kontinentu" predvidel namestitev servisnih programov v kvadrastih strukturah zunaj proizvodne hale, da bi v notranjosti ohranili kar največ prostora.

Japonski biro Sanaa skuša optimizirati delovni proces
Tudi najnovejša proizvodna hala studia Sanaa iz leta 2012 je arhitekturno izjemno zanimiva. Japonski arhitekti so jo zasnovali kot krožno strukturo, saj naj bi ovalni tloris optimiziral logistične procese in omogočal tovornjakom krožno vožnjo.

Objektov je še precej. Kot je za Guardian povedal danes 82-letni Rolf Fehlbaum, arhitekturni razvoj okrog proizvodnih hal nikoli ni potekal po nekem načrtu. "Nikoli nismo prirejali natečajev ali delali raziskav. Bolj je šlo za intuicijo. Na primer, videl sem delo Zahe Hadid v časopisu in jo vprašal, ali bi za nas oblikovala stole. Niso bili kaj prida. Stol se nam ni posrečil, smo pa postavili objekt. To je bila domiselna gasilska postaja."

Frank Gehry napove razvoj svojega sloga
Zanimiv je tudi primer Franka Gehryja. Sodelovanje se je začelo s serijo stolov iz lepenke, nastal pa je nenavaden muzej, ki je videti, kot bi bil zgrajen iz prostorov popolnoma različnih oblik, ki prodirajo drug v drugega. In obenem stavba že napoveduje poznejše Gehryjeve projekte, pri katerih je že veliko uporabljal računalnik. Za ta projekt je prejel Pritzkerjevo nagrado, torej najvišje priznanje za arhitekturo na svetu.

Poseben fenomen je geodezična sfera, ki so jo leta 2000 postavili v skladu z zamislimi tedaj že dolgo pokojnega pionirja in vizionarja lahkih geodezičnih struktur Buckminstra Fullerja in jo uporabljajo predvsem kot prireditveni prostor.

Konferenčni paviljon si je zamislil Tadao Ando in svoj prvi projekt zunaj Japonske umestil v sadovnjak japonskih češenj. Projekte so za Vitra Campus snovali še drugi vrhunski arhitekti, na primer Renzo Piano ali Alvaro Siza.

Več pozornosti namenjajo okolju
V zadnjih letih Fehlbaum vedno več pozornosti namenja boju proti podnebnim spremembam in krožnemu gospodarstvu. Ljudje lahko zdaj tudi prinesejo stole v popravilo v katero od "krožnih trgovin". V Vitri prav tako prisegajo na nove lahko popravljive izdelke, na uporabo po večini reciklirane plastike in prepoved lepljenja tkanin na sedala.

Čim več površin želijo pogozditi, pri oblikovanju vrta pa so "uporabili" nizozemskega oblikovalca vrtov Pieta Oudolfa, ki prisega na zasaditve "divjih" rastlin. Prav on stoji tudi za zasaditvami v newyorških parkih High Lie in Battery Park. Njegovi parki so videti nekoliko divje, a obenem živo. Nekoč je Vitra Campus prekrivala skrbno negovana trata, danes pa je to podivjani travnik.

Skromna hiška iz lokalnih materialov in izpod lokalnih rok
Tudi letošnji novi objekt v Vitra Campusu, ki naj bi bil po besedah Fehlbauma tudi zadnji, prav tako sledi novi okoljevarstveni usmeritvi. To je vrtna hiška Cujošija Taneja. Kot piše arhitekturni kritik Guardiana Oliver Wainwright, je hiška narejena skoraj iz zgolj lokalnih materialov, postavljali so jo lokalni obrtniki, stoji pa na stebrih, da se kar se da malo dotika tal, njen tloris pa je zgolj 15 kvadratnih metrov. Navdih za hiško naj bi bil muzej na prostem Ballenberg, ki prikazuje švicarske ljudske hiške s strmimi strehami in velikimi napušči, saj naj bi po Taneju arhitektura pomagala ohranjati spomin na zgodovino lokalnosti. Arhitektura naj bi brskala po preteklosti in razmišljala v smeri prihodnosti.

Če pomislimo na vreme in podnebne spremembe, potem mala koča morda ne odstopa toliko od preteklih futurističnih objektov v tem nenavadnem parku.