V utemeljitvi ga opisujejo kot posrednega naslednika Adolfa Loosa, dunajskega arhitekta in teoretika, ki je zares pomembno vplival na nagrajenčevo delo.

V galeriji za sodobno umetnost Franz Josefs Kai so maja zaprli razstavo, na kateri je umetnik svoj značilni večplastni pristop predstavljal z načrti, realizacijami in zasnovami razstav od 60. let 20. stoletja do danes. Foto: fjk3 – Contemporary Art Space/Lisa Rastl
V galeriji za sodobno umetnost Franz Josefs Kai so maja zaprli razstavo, na kateri je umetnik svoj značilni večplastni pristop predstavljal z načrti, realizacijami in zasnovami razstav od 60. let 20. stoletja do danes. Foto: fjk3 – Contemporary Art Space/Lisa Rastl

Najvišje avstrijsko priznanje za življenjsko delo na področju umetnosti podeljujejo na priporočilo senata za umetnost, lavreat pa s priznanjem prejme tudi 30.000 evrov.

"Czech je s svojimi deli posredni naslednik Adolfa Loosa. Na podoben način mu uspe subtilno združiti zgodovinske stvaritve s tem, kar terja sedanjost," je zapisano v utemeljitvi. V svojih projektih zgledno dokazuje, da forma ni primarni nosilec ideje, temveč da je treba vse prostorske sestavine zliti v skupno atmosfersko kakovost, je o delu nagrajenca še zapisal senat.

Sekretarka na zveznem ministrstvu za umetnost in kulturo Andrea Mayer je dobitnika razglasila v ponedeljek, ob tem pa njegovo delo označila za impresivno "s svojo subtilno zadržanostjo", ki pa pušča trajen pečat, zlasti na Dunaju. Spomnila je tudi na sled, ki jo pušča

Czech je lani predstavil svojo zasnovo avstrijskega paviljona na beneškem arhitekturnem bienalu. Foto: Beneški arhitekturni bienale
Czech je lani predstavil svojo zasnovo avstrijskega paviljona na beneškem arhitekturnem bienalu. Foto: Beneški arhitekturni bienale

pri naslednjih generacijah arhitektov kot mislec, učitelj in oblikovalec razstav.

Leta 1936 na Dunaju rojeni Hermann Czech je še vedno zelo dejaven. Študij arhitekture je dokončal na dunajski Tehnični univerzi in pozneje še na likovni akademiji. Leta 2020 je sodeloval pri prenovi muzeja Sigmunda Freuda, njegov arhitekturni podpis pa se najde tudi v drugih delih avstrijskega glavnega mesta. Zasnoval je začetno točko podzemne linije U3 v okrožju Ottakring, most za pešce v Mestnem parku, šolo Rosa Jochmann, hotel Messe in stanovanjski objekt v vzorčnem naselju mednarodnih arhitektov v soseski Hadersdorf.

Lani je predstavil svojo zasnovo avstrijskega paviljona na beneškem arhitekturnem bienalu. Skupaj z arhitekturnim kolektivom AKT je opozoril na prostorsko politiko bienala, ki se nenehno širi. Zamisel o prebijanju zidu ali gradnji mostu so mu zavrnili in se namesto tega odločili za napol zgrajen most z naslovom Partecipazione/Beteiligung (Participacija), ki je omogočal pogled v sosednjo četrt.

V galeriji za sodobno umetnost Franz Josefs Kai je bila pred nedavnim odprta razstava njegovih najpomembnejših del in tudi neuresničenih projektov. V Benetkah se je Czech predstavil še v letih 1980, 1991 in 2000.

Več kot sedem desetletij podeljevanja nagrade
Zgodovina velike avstrijske državne nagrade sega v leto 1950. Najprej so jo podeljevali v več kategorijah, od leta 1971 pa jo namenjajo le eni kategoriji letno, bodisi literaturi, glasbi, likovni umetnosti ali arhitekturi. Leta 2018 jo je prejel zamejski pisatelj Florjan Lipuš.