"To mesto z ljudmi, katerih pričakovanja so izrazito konservativna in ki bi radi predvsem le ohranili to, kar je, ni ustvarjalno. Mi moramo zato ustvariti ustvarjalni milje," je pred leti dejal Janez Koželj. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Sorodna novica Premakniti zavest in ustvariti novo Ljubljano

Na Gradu Štanjel so v Viteški dvorani podelili deveto bienalno nagrado in priznanja Maksa Fabianija za leto 2023 ter v Galeriji Lojzeta Spacala v mansardi odprli razstavo prispelih del. Tokratno glavno nagrado so podelili za delo z naslovom Uresničevanje prostorske vizije Ljubljana 2025, katere avtor je nekdanji podžupan Ljubljane Janez Koželj. Podelili so tudi tri priznanja.

Nagrajeno delo bo tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP
Kot je zapisala žirija, kaže uresničevanje prostorske vizije razvoja glavnega mesta strokovno moč in vlogo mestnega urbanista in arhitekta, ki jo je treba implementirati na vse ravni urejanja prostora.

Priznanja Maksa Fabianija je žirija namenila naslednjim delom: Presek urbanistične misli in izvedbe v prostoru med 1960 in 2020, Odlok o urejenosti naselij in krajine: prostorske strokovne podlage in participativen proces v prostorskem načrtovanju ter Humanizacija železniškega prostora na urbanem območju Mestne občine Ljubljana; Izsek strokovnih podlag za Državni prostorski načrt nadgradnje gorenjske proge na odseku Ljubljana–Kranj/Naklo.

Žirija je zapisala, da mora vsaka prostorska vizija razvoja razumeti temelje predhodnega prostorskega razvoja, zato je publicistika, še posebej pomembne so monografije, temeljna podlaga kritične prostorske in urbanistične presoje. Snovanje in udejanjanje prostorskih vizij brez participativnega vključevanja deležnikov ni več mogoče, izkazuje se, da je na takšen način mogoče oblikovati tudi strokovna priporočila in podlage za normativno urejanje prostora.

Sorodna novica Velika planina, velik izziv: delo, ki je prepričalo podeljevalce bienalne nagrade Maksa Fabianija

Trajnostni prostorski razvoj pa ne bo mogoč brez iskanja prostorskih rezerv in njihove "humanizacije", tudi tistih, ki so tako prezrte, kot so prostori vzdolž železnic v urbanih območjih. Urbanistična praksa in študentsko delo jasno izkazujeta strokovno nujo po ustvarjanju in krepitvi programskih vozlišč mest, naselij ali njihovih delov, je svoj izbor še utemeljila žirija.

Letošnjo žirijo so sestavljali Danilo Antoni (predsednik), Liljana Jankovič Grobelšek, Polona Filipič Gorenšek, Barbara Žižič Baumgartner in Izidor Jerala. Nadomestna člana sta bila Rajko Pertot in Petra Orozel.

Nagrado Maksa Fabianija od leta 2005 bienalno podeljujejo Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ustanova Maks Fabiani in Občina Komen v sodelovanju z ministrstvoma za kulturo ter naravne vire in prostor za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja. Za nagrado za leto 2023 je prispelo osem del in eno za študentsko priznanje, vsa so izpolnjevala razpisne pogoje. Štipendija za najuspešnejše študente urbanizma, ki jo podeljuje Ustanova Maks Fabiani, bo letos podeljena drugič, in sicer za delo UNI.ON-OFF.