Danes je ob intenzivni modernizaciji in urbanizaciji mnogo mest pred izzivi, kot so propadanje stavbnega fonda, degradacija prostora in socialna izključenost.
Zato v Združenju zgodovinskih mest Slovenije izvajajo številne aktivnosti, da bi skozi kulturno dogajanje v stara mestna jedra ponovno vrnili nekdanjo skupnost. V tej smeri se izvajajo trenutno aktualni projekti Okusi mest, Z vlakom po kulturo ter Festmest, ki velja za najdaljši festival v Sloveniji. Ta bo trajal vse do aprila leta 2025 in vabi goste v dvaindvajset zgodovinskih mest, kjer se lahko na najrazličnejših prizoriščih udeležijo koncertov, razstav ali gledaliških predstav. Tudi na ta način se opozarja na pomembnost, uporabnost in vpliv, ki ga ima kulturna dediščina na gospodarski in družbeni razvoj.
Združenju zgodovinskih mest Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 1993 za organizirano sodelovanje pri prenovi starih mestnih središč, se je septembra letos pridružila tudi Ribnica s starim mestnim jedrom. So pa mesta znotraj Združenja vključena v različne projekte prenove in ohranjanja kulturne dediščine, kar omogoča dodatne priložnosti za razvoj kulturnega turizma.
Tako so občino Tržič letos poleti obiskali mladi umetniki iz šestih evropskih držav, ki študirajo ali že delujejo na področju arhitekture, urbanizma, umetnosti, fotografije, antropologije, zgodovine in drugih ved. Študentje, ki prihajajo tudi iz različnih kulturnih okolij, so bili v začetku leta v sklopu evropskega projekta Revive izbrani na javnem natečaju in so že štiri mesece pred prihodom v Tržič na daljavo spoznavali mesto in območje muzejskega vrta, nekdanjega posestva družine Pollak, ki ga je Občina Tržič izbrala za eksperimentalno preizkušanje novih pristopov k oživljanju zgodovinskih mest. Na ta način so mladi umetniki iz Finske, Romunije, Španije, Hrvaške, Italije in Slovenije pod vodstvom treh umetniških direktorjev raziskovali in tudi praktično pokazali možnosti njegove prenove. Muzejski vrt prihodnosti je tako zasnovan kot prostor, kjer bo mogoče skupnostno delovanje za izobraževanje, druženje domačinov in turizem.
Dvoletni projekt Revive se zgleduje po gibanju Novi evropski Bauhaus, ki ga je Evropska komisija začela izvajati leta 2020 in povezuje evropski zeleni dogovor z našimi življenjskimi prostori in izkušnjami. Če je Bauhaus pred stoletjem želel izboljšati življenja milijonov z industrializacijo in oblikovanje, želi novi Bauhaus doseči isto, le da v ospredje postavlja naravne materiale in digitalizacijo. Vrednote Bauhausa postavlja v aktualni globalni kontekst, ki ga določajo podnebne spremembe, onesnaževanje, digitalizacija in demografska eksplozija – pri tem pa poudarja, da lahko gresta slog in trajnostnost z roko v roki. Gibanje se zaveda, da ni rešitev le v zmanjševanju emisij, ampak v vzpostavljanju novih ekonomskih in ekoloških modelov.
Zato je tržiški eksperiment preoblikovanja muzejskega vrta v živahno središče lokalne skupnosti primer dobre prakse, kako na inovativen način na degradiranem prostoru poglobljeno proučevati spomin nekega mesta in njegove kulturne dediščine ter potem ta isti prostor uporabno, trajnostno in vključujoče oblikovati po meri domačinov in šele potem tudi turistov.
Projekt Revive, sofinanciran v okviru programa Ustvarjalna Evropa, so pripravili v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, tako še posebej rešuje problem praznih stavb, ki so sicer objekti kulturne dediščine ali celo kulturni spomeniki, vendar zaradi neuporabe počasi propadajo.
Tržič je bil eno od štirih ključnih lokacij kulturne dediščine, kjer bo do konca leta 2025 potekal praktični del projekta. Poleg Tržiča so to še mesta Cellino Attanasio v Italiji, Iasi v Romuniji in Turku na Finskem, kjer se eksperiment izvaja v tem trenutku.
V najstarejšem mestu Finske, ki je bila leta 2011 imenovana za evropsko prestolnico kulture, mladi umetniki razvijajo posebno videomapiranje na zunanjem delu najdaljše stavbe v Turkuju, kar predstavlja nov način oživljanja industrijske dediščine (kar se je dogajalo v stavbi, bo vidno na njeni zunanjosti). Eksperiment je praktičen prikaz, kako lahko digitalne tehnologije pomagajo pri ustvarjanju občutka kraja s komunikacijo med arhitekturo in skupnostjo, med njeno preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Tovrstni projekti blažijo izzive, s katerimi se spopadajo zgodovinska mestna središča, kjer vse bolj upadajo gospodarske aktivnosti, kjer primanjkuje kakovostnih stanovanj in bivalnih prostorov za mlade in kjer se zaradi neustrezne zakonodaje vse bolj pospešeno izgublja nekdanja historična podoba.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje