Berlinska državna knjižnica – Pruska kulturna dediščina (Staatsbibliothek zu Berlin – Preussischer Kulturbesitz) je bila ustanovljena leta 1661. Danes je največja nemška splošna univerzitetna knjižnica in ena od vodilnih svetovnih ustanov na svojem področju. Zaradi pandemije koronavirusne bolezni 19 in obsežnih prenov, modernizacije in širitve je bila celo zadnje leto zaprta. 25. januarja so končno lahko proslavili ponovno odprtje: a za zdaj samo prek virtualnega prenosa v živo.

"Vesela sem, da ta zgodovinska stavba zdaj sije v novem sijanju in obenem z nekdanjo veličino," je na slovesnosti ob odprtju izjavila ministrica za kulturo in medije Monika Grütters. Končno stavba znova pripada vsem, ki so željni znanja in razumevanja, je pristavila.

Neobaročno zgradbo, ki jo Berlinčani ljubkovalno kličejo Stabi, so postopoma prenavljali skoraj petnajst let, konec del pa se je večkrat zamaknil. Stroški prenove so bliskovito presegli izhodiščni proračun, ki se je na koncu ustavil pri 470 milijonih evrov. Denar je prispevala zvezna vlada. Knjižnica je pred pandemijo skoraj ves čas obratovala, a že zadnjih sedem let so zaposleni morali vstopati skozi zadnja vrata.

Zgradba, ki je bila priča zgodovini
Če bodo ukrepi za preprečevanje virusa v februarju sproščeni, bodo študentje in raziskovalci lahko dokumente pregledovali v lepšem ambientu kot kadar koli po drugi svetovni vojni. Kupolo, ki je do vojne krasila čitalnice, so namreč leta 1941 v bombardiranju uničile zavezniške sile; velik del knjižnice je bil poškodovan.

V obdobju NDR-a so čitalnico, ki je bila na ozemlju takratne Vzhodne Nemčije, zravnali s tlemi; zrasla je neobaročna konstrukcija, ki pa se je le slabo skladala s preostankom stavbe. Po ponovnem združenju Nemčije se je stavba na bulvarju Unter den Linden združila s Kulturnim forumom na Potsdamer Strasse. Veliki knjižnici Vzhoda in Zahoda sta tako dobili skupno ime Berlinska državna knjižnica – "ena knjižnica z dvema domovoma".

Vrnitev kupole
Obnova strehe, notranjosti in pročelja je bila zasnovana tako, da bi kar najbolje poudarili izvirno zasnovo zgradbe. "Konstrukcija je v isti sapi zgodovinska in popolnoma moderna," je na virtualnem odprtju izjavil Hermann Parzinger, predsednik Fundacije za prusko kulturno dediščino. Najopaznejše utelešenje teh teženj je nova 35-metrska kupola, ki je stavbi vrnila njeno nekdanjo silhueto. V naslednjem letu bodo zgradili tudi muzej, posvečen knjižnici sami.

"Argentinski pisatelj Jorge Luis Borges bi se tukaj počutil kot doma," je v svojem nagovoru poudaril predsednik nemškega parlamenta Wolfgang Schäuble in se oprl na slavni Borgesov citat, da si nebesa predstavlja kot knjižnico. "Od danes naprej imajo nebesa spet berlinski naslov: Unter den Linden 8."