Tudi s tem, kako oblikovati topografijo mesta, da šolarji ne bi iz šole najprej odšli v trgovino, se ukvarja Louise Vogel Kielgast, ki je na povabilo društva Prostorož nedavno predavala na Fakulteti za arhitekturo. Tudi s strateškim umeščanjem trgovin, torej da te po možnosti niso v neposredni bližini šol, lahko vplivamo na zdravje otrok in mladine.

Opozorjeno je bilo tudi na lociranje restavracij s hitro hrano in kioskov na poteh, ki so mladim lahko dostopne. Ti prostori so tako postali novi prostori družabnosti, medtem ko javnih prostorov, primernih za druženje mladine, primanjkuje. Drugače povedano, treba je ustvarjati zdrave prostore.

Urbanistično načrtovanje, ki naj koristi zdravju
Ti so bili tudi tema predavanja Kielgast, ki prihaja iz köbenhavnskega studia za raziskovanje in svetovanje na področju urbanega dizajna Gehl. Velja za eno vodilnih strokovnjakinj na področju zdravih prostorov in je na področju urbanega dizajna za spodbujanje zdravja sodelovala tudi s Svetovno zdravstveno organizacijo.

Ustvarjanje zdravega okolja vključuje več vidikov in ne le zmanjševanje onesnaževanja, čeprav je slednje največkrat izpostavljeno kot negativni vpliv na zdravje ljudi. Kot je poudarila predavateljica, je onesnažen zrak samo na Danskem kriv za okoli 3200 prezgodnjih smrti na leto. In v tem primeru gre za državo, ki izkazuje trend zmanjševanja onesnaženja zraka in za katero je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2020 ocenila, da je zrak tam dobre kakovosti.

Vseeno so tudi danske raziskave opozorile, da onesnažen zrak ljudem ne škodi zgolj neposredno, ampak tudi posredno, in sicer z zmanjševanjem biodiverzitete in slabšanjem letin.
Promet je seveda največja ’rak rana’ urbanih okolij. Ne gre le za onesnaževanje zraka, pač pa je eden hudih težav, ko govorimo o (ne)zdravem okolju, tudi hrup. Vpliva na razmere za spanje, pa tudi na duševno zdravje ljudi.

Ljudje naj več hodijo, a za to je potreben primerno oblikovan javni prostor
Seveda je treba spodbujati ljudi, da bi čim več poti opravili peš. Vendar je za to treba tudi primerno oblikovanje peščevih površin. Kielgast je navedla primer 1,3 kilometra dolge poti v trgovino in nazaj, kar je seveda popolnoma obvladljiva razdalja za pešačenje. A kaj ko je pločnik ozek, nikjer ni nobene sence, prehodi za pešce so nevarni in na poti so fizične ovire (stopnice), ki močno otežijo denimo uporabo nakupovalnega vozička.

Digitalna orodja za spoznavanje življenja v mestih
Kakovost prehrane pri Gehlu poudarjajo tudi z digitalnimi orodji, ki jih razvijajo. Aplikacija o javnem življenju tako denimo prikazuje možnosti za prehranjevanje. V aplikaciji so zbrani podatki o 95 različnih mestih, leta 2022 pa je imela 610.500 uporabnikov. Zanimiva je aplikacija o ’mestu na višini oči’, kjer se zbirajo podatki in fotografije različnih lokacij in poti. Ti naj bi omogočali vpogled v občutek pripadnosti mestu, inkluzivnosti mest in dostopnosti različnih lokacij. Do konca leta 2022 so zbrali že več kot 1800 fotografij.

Druga Gehlova digitalna orodja vključujejo denimo še zbiranje podatkov o storitvah na neki lokaciji ali pa o načinu premikanja ljudi. Eno orodje pa je namenjeno pomoči pri spoznavanju lokalnega poslovnega okolja in poslovnih možnosti.

Za generacijsko mešane soseske
Med značilnosti zdravih sosesk pri Gehlu prištevajo tudi večgeneracijsko sestavo prebivalstva in s tem spodbujanje medgeneracijske komunikacije. To je tudi eden od poudarkov projekta nacionalnega stanovanjskega sklada, pri katerem Gehl sodeluje od leta 2021. Pri vseh projektih, ki jih najdemo po celem svetu od Nove Zelandije pa do Savdske Arabije in ZDA ter seveda v Evropi, pri Gehlu poudarjajo sodelovanje z lokalnimi partnerji; menijo, da je to edina prava pot do resničnih sprememb.

Bistvo dela pri Gehlu je izhajanje iz podatkov o načinu življenja in kakovosti življenja na posamezni lokaciji. Podatki iz različnih virov in z različnimi vsebinskimi poudarki naj bi pomagali identificirati pomanjkljivosti posameznih urbanih okolij z ozirom na zagotavljanje zdravega okolja in ’zdrave’ družbe oziroma skupnosti.