Igor Rosa je svojevrsten simbol slovenskega designa. V času nastajanja slovenskega gospodarskega čudeža je bil človek iz ozadja, a v prvi liniji uspehov, beremo v utemeljitvi. Podjetje Tomos je uspešno prodajalo male motocikle po vsem svetu in brez pravega designa to ne bi bilo mogoče. Rosa je ustvaril več malih motociklov – mopedov, od katerih je bil najverjetneje najbolj prepoznaven ATX 50 CROSS.

Kot še piše v utemeljitvi, njegove rešitve obsegajo marsikaj. Od mopedov do minibusa, opreme reševalnih vozil, alpinistične opreme in elektronskih naprav za nadzor TV-občinstva. Pečat, ki ga je ustvaril v svojem dolgoletnem delovanju, je neizbrisen kljub dejstvu, da tovarne mopedov že leta ni več in tudi tovarne malih turističnih avtobusov že davno ne. "Morda vendarle še kaj kje proizvajajo, bolj verjetno pa se nam zdi, da že desetletja obstaja dolga vrsta sledilcev, ki so na Igorjevih potezah zgradili svoj današnji novi svet," je še zapisala komisija.

Inovativna rešitev bivanja, ki spominja na čebelje satje
Hostel v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori pomeni inovativno rešitev bivanja, ki spominja na čebelje satje. Šesterokotni moduli različnih dimenzij in za različne namene uporabe so izdelani iz smrekovega lesa in sestavljajo poljubne dinamične kompozicije. Projekt kaže povsem nov, inovativen pristop obravnave javnega prostora, ki se kljub svoji dovršenosti postavlja v razmislek prihodnosti – predvsem kot pobuda za razmislek na strani vlagateljev, ki vsevprek prisegajo na že videne rešitve. Po mnenju komisije način uporabe lesa pomeni dodano vrednost, zato komisija izraža upanje, da se bodo takšni leseni moduli uporabljali tudi drugje.

Skupina Oloop za projekt Selfie prejme priznanje oblikovalski dosežek. Kot je zapisala komisija, je projekt z izjemno pripovedno močjo in pronicljivimi vsebinskimi sporočili pomemben kamen v mozaiku, s katerim skupina Oloop tlakuje pot k bolj trajnostnemu družbenemu ustroju ter hkrati plemenitenju področja tekstilne ustvarjalnosti v našem prostoru.

Priznanje oblikovalski dosežek je prejela tudi Jana Kumberger, in sicer za projekt Črna skrinjica, ki zajema celostno grafično zasnovo in oblikovanje zbirke knjig, poezij, ki odpirajo vrata avtorjem, ki jih etablirane založbe ne vidijo ali ne opazijo. Po oceni komisije je zbirka oblikovana s prefinjenim čutom za estetiko, odražata jo vizualna dovršenost in drzna sofisticiranost, tako v sami grafični zasnovi kot tudi v dejanski izvedbi.

Irena Gubanc, Mateja Škofič in Teja Jalovec so nagrajene za prenovo stalne zbirke Slovenskega šolskega muzeja. Prenova stalne razstave je poleg arhitekturne predelave narekovala tudi prenovo oblikovne podobe, preoblikovanje muzejskega logotipa in znaka, oblikovanje razstavnega logotipa in drugih spremljevalnih materialov.

Sanja Jurca Avci je s priznanjem oblikovalski dosežek nagrajena za razstavo Za devetimi gorami v dvorani Kazemate na Ljubljanskem gradu. Razstava je po mnenju komisije narejena z veliko mero občutljivosti za slikovno in materialno gradivo ter spoštovanjem do pomembnosti in vrednosti slovenskega ljudskega pripovedništva.

Arhitektka in oblikovalka Mateja Panter prejme priznanje oblikovalski dosežek za prenovo Hiše 1797 in njene hortikulturne okolice, ki jo je komisija opisala kot zgleden, edukativen primer kakovostnega in inovativnega preoblikovanja naše arhitekturne dediščine.

Podelili so tudi priznanje častni član, ki ga je komisija namenila Ivu Boscarolu.