Na razstavi v berlinskem Muzeju uporabnih umetnosti so prvič po več desetletjih zbrana dela številnih vplivnih oblikovalcev iz postsocialističnih držav, kot so Estonija, Litva, Poljska, Madžarska, Slovaška, Hrvaška in Ukrajina.

Slovenski Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na razstavi med drugim predstavlja neuresničen projekt vrstne hiše Trata arhitektov Janeza Lajovca, Vladimirja Mušiča, Antona Pibernika in Savina Severja, s katerim so zmagali na natečaju, ki so ga leto pred odprtjem razstave Stanovanje za naše razmere (1956) razpisali njeni organizatorji. Polno opremljeno stanovanje (stol Rex, kuhinja Branke Tancig ...) je bilo na razstavi prikazano v merilu 1 : 1 in je služilo za prikaz novih bivalnih konceptov širši javnosti. Funkcionalno stanovanje z racionalno oblikovanim, standardiziranim pohištvom in opremo je skozi medij razstave postalo promotor napredka in modernega življenjskega sloga, so med drugim o razstavi zapisali pri MAO.

Delavski dom Trbovlje, delo arhitektov Marka Župančiča in Otona Gasparija, je primer moderne javne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju; v 50. letih je bil izveden s skupnimi močmi lokalne skupnosti in krajanov, s samoprispevki in prostovoljnim delom. Bil je vzor za gradnjo delavskih in kulturnih domov po vsej Jugoslaviji. Vrhunska, tehnološko napredna modernistična zgradba, ki je še vedno v uporabi za kulturno udejstvovanje lokalne skupnosti, je odličen primer celostne skupnostne arhitekture, ki služi javnemu dobremu.

V delu razstave, ki prikazuje "arhiv" dogajanja in ustvarjanja na področju oblikovanja ter zajema teme izobraževanja, razstavljanja, institucij, mreženja v mednarodnem prostoru, diskurzivnosti in publiciranja, so iz Slovenije predstavljeni projekti, kot so Bienale industrijskega oblikovanja (BIO), razstava Design in Jugoslawien (Design Center Stuttgart, 1971), Studio za stanovanje in opremo (SSO), 2. kongres ICOGRADE (Bled, 1966), tečaji Barva in oblika (1961, 1962, 1963), smer B – študij oblikovanja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo (1960–1962), kiosk K67 Saše J. Mächtiga ter reviji Arhitekt in Sinteza.

Oblikovalska zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki jo muzej gradi vse od ustanovitve leta 1972, je predstavljena z ikoničnim predmetom, telefonom ETA 80 oblikovalca Davorina Savnika.

Razstava Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu je nastala na pobudo Muzeja uporabnih umetnosti, ki je del Berlinskih državnih muzejev, sodelujoče ustanove pa so še Muzej utopije in vsakodnevnega življenja: Center za dokumentiranje vsakodnevne kulture in umetnosti v NDR (Beeskow/Eisenhüttenstadt), Slovaški oblikovalski center (Bratislava), Slovaška narodna galerija (Bratislava), Moravska galerija (Brno), Muzej uporabnih umetnosti (Budimpešta), Narodni muzej umetnosti M. K. Čiurlionisa (Kaunas), Muzej sodobne umetnosti, nevladna organizacija (Kijev), Umetnostna fundacija Stedley (Kijev), Muzej za arhitekturo in oblikovanje (Ljubljana), Narodna galerija Praga, Estonski muzej uporabne umetnosti in oblikovanja (Talin), Podoba kulture, nevladna organizacija (Užgorod), Litovski narodni muzej umetnosti (Vilna), Narodni muzej (Varšava), Muzej za umetnost in obrt (Zagreb), Skupnost za spomeniško umetnost Černigov ter Sklad za ohranjanje kulturne dediščine ARWM.

Kustosinja in vodja projekta je Claudia Banz, kustosinja za oblikovanje v Muzeju uporabnih umetnosti, sokustosi pa so Polina Baitsim, Aleks Bikov, Melinda Farkasdy, Judit Horvath, Helena Huber-Doudova, Silke Ihden-Rothkirch, Karolina Jakaite, Viera Kleinova, Rostislav Koryčánek, Kai Lobjakas, Florentine Nadolni, Anna Maga, Kaja Muszynska, Cvetka Požar, Klara Prešnajderová, Aljona Sokolnikova in Koraljka Vlajo.