Zavračal je pojem tržne dobrine in se zavzemal za demokratično produkcijsko utopijo oziroma za to, da je treba ustvarjati lepe in uporabne predmete za širše množice.

Mari je v svoji 60 let trajajoči karieri oblikoval okoli 1500 predmetov za priznana podjetja, predvsem italijanska. Med njimi so denimo železna skleda Putrella ter kultna stola Delfina in Mariolina.

Stefano Boeri, vodja trienala v Milanu, kjer je trenutno razstavljena velika retrospektiva umetnikovega dela, je na svoji Facebook strani zapisal: "Adijo Enzo. Odhajaš kot velikan."

Svoj arhiv je pred smrtjo podaril mestu Milano, poroča spletni portal Dezeen. Oblikovalec je ob svoji donaciji postavil pogoj, da vsaj štirideset let nihče ne bo imel dostopa do njegovih arhivov.

"To utemeljuje s trditvijo, da bo po njegovih najbolj optimističnih napovedih minilo štirideset let, preden bo nova generacija, ki ni razvajena kot današnja, lahko začela informirano uporabljati izdelke in prevzela nadzor nad globokim pomenom stvari," je pojasnil Boeri.

Za temeljito prenovo v oblikovalski misli
Velja za enega najpomembnejših italijanskih oblikovalcev 20. stoletja, ki je izjemno pripomogel k dvigu prepoznavnosti italijanskih proizvodov v svetu. Slovel je tudi kot pronicljiv, pogosto provokativen in polemičen mislec, ki se je vse od 50. let prejšnjega stoletja zavzemal za temeljito prenovo v oblikovalski misli, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Po politični misli se je imel za komunista, je mogoče prebrati v članku o njem v New York Times.

Poleg sklede Putrella in stolov Delfina ter Mariolina je Mari oblikoval tudi poševni koš za smeti In attesa, stenski koledar Formosa, ožemalnik Squeezer, set kuhinjske posode Copernico, set jedilnega pribora Piuma, med njegovimi aktualnejšimi dizajni pa sta bila držalo za dežnike Eretteo in obešalnik za oblačila Togo.

Pet nagrad zlato šestilo, tudi za življenjsko delo
Rodil se je v Novari, študiral pa na akademiji Brera v Milanu. Kasneje je poučeval v Parmi, na Carrari, Milanu, Firencah, Berlinu in na Dunaju. Dobil je vrsto nagrad, med njimi je pet slovitih italijanskih nagrad za industrijsko oblikovanje zlato šestilo, zadnjo od teh je dobil leta 2011 za življenjsko delo.

Njegova dela so postavljena po priznanih svetovnih muzejih, kot sta newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMA) in milanski Triennale.