Avstrijski in izraelski raziskovalci so pred kratkim na spletni strani inštituta Avstrijske akademije znanosti (ÖAW) predstavili unikaten sodni dokument iz leta 132 našega štetja, ki so ga preučevali zadnje mesece. Papirus, hranjen v Izraelu, predstavlja redek vpogled v podrobnosti sodnih obravnav in življenje na Bližnjem vzhodu v času rimskega imperija. Kako je nekdanje cesarstvo obravnavalo finančne zločine – zlasti davčne goljufije s sužnji – v rimski Judeji in Arabiji?

Arhivirani papirus je bil dolga leta pod napačno označbo
Dokument izredne dolžine – sestavlja ga 133 vrstic gostega besedila – je raziskovalka Hannah Cotton Paltiel iz Judovske univerze po naključju odkrila v arhivih. Kot prostovoljka je naletela na napačno označen dokument in hitro prepoznala njegovo posebnost. S strokovno ekipo so datirali dokument, v katerem si je tožilec zapisal podrobnosti sodnega procesa, predvidenega za dan pred Bar Kohbovo vstajo, zadnjo od treh judovsko-rimskih vojn, ki je trajala od leta 132 do 136 našega štetja.

Zapisi tožilca opisujejo podrobnosti in strategijo sodnega procesa
Zapisani jezik so raziskovalci opisali kot "živahen" in "neposreden", saj en tožilec drugemu svetuje o moči različnih dokazov in strateško predvideva ugovore, ki bi se lahko odprli v primeru. "Ta papirus je izjemen, saj omogoča neposreden vpogled v priprave na sojenje v tem delu rimskega imperija," je zapisala Anna Dolganov, ki je tudi sodelovala v raziskavi. Drugi sodelavec, Avner Ecker, pa je dodal, da je "to najbolje dokumentiran rimski sodni primer iz Judeje poleg sojenja Jezusu".

Sodni primer govori o poneverbi, davčni utaji in goljufijah trgovine s sužnji v provincah, kjer sta danes Izrael in Jordanija. Koruptivnih poslov sta bila obtožena Gadalias, notarjev sin in po vsej verjetnosti rimski državljan, in njegov sodelavec Saulos. Gadalias je bil že v preteklosti obtožen nasilja, izsiljevanja, poneverbe in spodbujanja upora. Obtoženca sta ponarejala dokumente njunega trgovanja in osvobajanja sužnjev in se s tem izogibala plačevanju davkov. "Za ponarejanje in davčne goljufije so po rimskem pravu veljale stroge kazni, vključno s prisilnim delom ali celo smrtno kaznijo," je dejala Dolganov.

Gadalias in Saulos: judovska odrešenika ali prestopnika?
Zgodba tega sodnega primera je raziskovalni ekipi odprla mnogo vprašanj. V študiji, objavljeni v reviji Tyche, so poudarili tudi nenavadno naravo kaznivega dejanja, saj osvobajanje sužnjev ni bilo dobičkonosno. Nejasno je tudi, od kod so prišli sužnji. Raziskovalci ugibajo, da je šlo v primeru bodisi za nezakonito trgovino z ljudmi bodisi za judovsko svetopisemsko dolžnost, da se zasužnjeni Judi odkupujejo in osvobajajo.

Primer se je dogajal med dvema velikima judovskima vstajama v času rimskega imperija, med Kitosovo vojno (115–117) in Bar Kohbovo vstajo (132–136), v kateri naj bi po rimskem zgodovinarju Kasiju Dionu umrlo kar 580.000 Judov. V papirusu tožilec Gadaliasa in Saulosa obtožuje tudi hujskanja k uporu v času obiska cesarja Hadrijana med letoma 129 in 130. Zaradi nemirov so rimske oblasti na obtoženca verjetno gledale sumničavo in njihove zločine povezovale s širšimi zarotami proti cesarstvu. "Vprašanje, ali sta bila res vpletena v upor, ostaja odprto, vendar namigovanje govori o napetem vzdušju tistega časa," je še pojasnila Dolganov.