Jez Makhoul je od 5000-letnega asirskega arheološkega najdišča oddaljen približno 40 kilometrov. Kot navaja Art News, odprtje jeza ne bi zgolj poplavilo razvalin mesta skupaj z več kot 200 drugimi bližnjimi arheološkimi najdišči, temveč bi se moralo odseliti do 250.000 ljudi, ki trenutno živijo na tem območju.
Očitki nezadostne raziskanosti
"Vpliv izgradnje jezu ni bil zadosti raziskan in do danes niso bile izvedene raziskave o družbenem ali okoljskem vplivu," je v izjavi, ki jo je objavila iraška nevladna organizacija Liwan, dejal Khalil Aljbori, akademski raziskovalec na univerzi v Tikritu v Iraku. "Kot nekdo, ki je bil sam preseljen zaradi preteklih konfliktov, se bojim, da bi gradnja jezu lahko povzročila drugi val priseljevanja v regiji," je dodal.
Med letoma 2025 in 1233 pr. n. št. je bil Ašur prvotna prestolnica asirskega imperija, ki se je raztezal od Mezopotamije do Anatolije, torej na območju današnjih Egipta, Turčije, Izraela, Jordanije, Libanona in Sirije. Mesto so začeli graditi ob bregovih Tigrisa v čast bogu Ašurju, po katerem je dobilo ime.
Uničenje leta 612 pr. n. št. in vnovično opustošenje leta 2015
Ašur so uničile babilonske sile leta 612 pr. n. št., vnovično opustošenje ga je doletelo leta 2015, ko so pripadniki skrajne skupine Islamska država poškodovali približno 70 odstotkov Tabirskih vrat – treh lokov, ki veljajo za simbol tega starodavnega mest. Največja škoda je bila povzročena predvsem na zunanjem loku strukture, od takrat pa je na prvotno strukturo vrat dodatno vplivala vodna erozija. Četudi se je arheološko najdišče Ašur po tem, ko je bilo deležno restavratorskih posegov, aprila letos znova odprlo za javnost, je njegova prihodnost torej negotova.
Gradnjo jezu Makhoul je sicer leta 2002 sprva predlagal režim stranke Baat Sadama Huseina, a je bila ideja znova obujena aprila 2021. Medtem ko je ideja o projektu zamrla med ameriško invazijo v Iraku, so jo na plan znova prinesle nenehne suše.
Na začetku tega meseca je suša denimo znova razkrila v Tigris potopljeno 3400 let staro mesto Zakhiku, ki je bilo pomembno središče Mitanskega kraljestva. Ostaline mesta so vzniknile iz reke, potem ko so zaradi dolgega obdobja izjemne suše v Iraku iz rezervoarja Mosul, ki vključuje tudi jez Mosul – nekoč znan kot Sadamov jez –, počrpali ogromne količine vode za namakanje. To je povzročilo padec vodostaja reke, a je najdišče zdaj vnovič že v celoti pod gladino vode.
Prizadevanja za oceno ravni stabilnosti ranljivih struktur
Strokovnjaki za dediščino se trenutno pogajajo z iraško vlado, da bi ohranili te starodavne ostaline in domove ljudi, ki živijo v bližini. Ob tem se tudi Center za arheologijo in kulturno dediščino na Ameriški univerzi v Iraku, imenovani Sulaimani (AUIS), posveča vzpostavitvi digitalnega sistema spremljanja za oceno ravni stabilnosti ranljivih struktur. Ta center bo tako v tem mesecu začel tudi skupno raziskavo z iraškim ministrstvom za okolje in razvojnim programom Združenih narodov, s katero nameravajo dokumentirati območja kulturne dediščine, ki bi jih lahko prizadel jez Makhoul.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje