Gre za tri zgradbe, ki so del večjega pogrebnega kompleksa iz obdobja pred dva tisoč leti, je poročal spletni časopis RomaToday. Daniela Porro, ki je na čelu Posebnega nadzornega sveta za arheologijo, umetnost in dediščino, je potrdila, da odkritje "na novo osvetljuje zelo pomemben zgodovinski kontekst".

Grobnice so nekje med prvim stoletjem pr. n. š. in letom 100 postavili vzdolž Vie Latine, ki je bila ena prvih cest v Rimu sploh. "Rim nam je še enkrat pokazal, da so povsod v njegovem urbanem tkivu pomembne sledi preteklosti," je še komentirala Daniela Porro.

Kompleks je bil zakopan le pičlega pol metra pod današnjo površino ceste. Žal je že delno poškodovan, kar se je najverjetneje zgodilo med gradnjo današnje ceste – takrat v Rimu še ni bilo zakonov, s katerimi bi ščitili arheološko dediščino pred sodobnimi posegi.

Na najdišču so arheologi izkopali tudi še nedotaknjeno žaro, v kateri so bili človeški ostanki, in pa okostje mladega moškega, ki je bil zakopan v zemljo brez vsakih predmetov. Našli so tudi lepo ohranjen kipec pasje glave, kakršne so Rimljani postavljali na začetke strešnih žlebov. Ta je izgubil del, skozi katerega naj bi tekla voda, in je imel samo še okrasen namen.

Kompleks so Rimljani zgradili na ostankih opuščenega rudnika pucolana (t. i. pozolanski pepel je ognjeniški material), kar je razvidno iz neenakomerno odrezane podlage, na kateri je stal. Na eni od grobnic so vidni tudi sledovi nekega davnega požara.