Cistercijanski samostani so kot nadnacionalno spomeniško področje uvrščeni med evropsko kulturno dediščino. Tako je pretekli teden odločila Evropska komisija, ki je obravnavala prijavo šestih držav. Kandidaturo zanj je vodila Nemčija, Slovenijo pa je zastopalo ministrstvo za kulturno. V Sloveniji sta v projekt vključena samostan Stična, ki ga zastopa Muzej krščanstva na Slovenskem, in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki, ki ga zastopa Galerija Božidar Jakac.

Sorodna novica Po poteh cistercijanov v Stični, ena vodi tudi do Kostanjevice na Krki

Nominacija sledi lanski poti cistercijanov, ki vodi skozi 6 evropskih držav
Skupna pot cistercijanov, ki vodi čez Slovenijo, Avstrijo, Češko, Poljsko, Nemčijo in Francijo, je dolga 6300 kilometrov, pohodnike pa popelje v neokrnjeno divjino, kulturno krajino in med kulturno dediščino. "Z odprtjem pohodniške Poti cistercijanov v bližnjo in daljno okolico stiškega samostana širimo interaktivno razstavo o kulturni krajini cistercijanov zunaj muzejskih prostorov. Na več lokacijah, ki se nahajajo v občini Ivančna Gorica, boste spoznali, kako so stiški cistercijani skozi stoletja preoblikovali pokrajino – postavili mline, uredili ribnike, zasadili trto, postavili kapele in cerkve," so lansko leto ob odprtju Poti cistercijanov zapisali v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Cistercijani v Sloveniji veljajo za najstarejšo redovno skupnost
Cistercijanski red je v deželah, kjer je deloval, pustil pečat že od srednjega veka dalje. Iz Burgundije so se cistercijani naselili po Evropi. Samostanske krajine imajo še danes številne značilnosti, ki spomnijo na vpliv tam bivajočih menihov. Zaradi vpliva cistercijanov sta si krajina in poselitvena struktura v oddaljenih območjih Evrope podobni: ker so samostani morali biti samooskrbni, so v svoji okolici razvili široko gospodarsko mrežo.

V okolicah samostanov najdemo sofisticirane hidrotehnične sisteme za oskrbo samostana in pridobivanje energije, razvilo se je ribogojstvo, nastajale so specializirane kmetije z ustrezno velikimi zemljišči za poljedelstvo in živinorejo kot gospodarsko osnovo samostanskega gospodarstva, veliki gozdovi za gradnjo in oskrbo s kurjavo, vinogradništvo, vključno s sadjem in hmeljem, ter mestne samostanske trgovine za prodajo presežkov.

Cistercijanski samostan v Stični je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju
Znak evropske dediščine se podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki slavijo in simbolizirajo evropske ideale, vrednote in zgodovino. Do zdaj je bilo razglašenih 60 spomeniških območij znaka evropske dediščine, letos se jim jih bo pridružilo še dodatnih sedem.

Stiški samostan, ki ga je ustanovil oglejski patriarh Peregrin, je hčerinski samostan samostana Rein in je najstarejši samostan na ozemlju današnje Slovenije. Zaradi velikodušnih darov je pridobil veliko posesti in bil mnogo stoletij eno najpomembnejših verskih in gospodarskih središč Kranjske. Mnogo mlinov, gospodarstev in gozdov je ohranjenih do danes.

Kulturno krajino v Kostanjevici na Krki zaznamovalo cistercijansko vinogradništvo
Nekdanji samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki leži na ravnini med reko Krko in Gorjanci. Opatija je hčerinski samostan samostana Vetrinj na Koroškem. Kulturno krajino je zaznamovalo zlasti cistercijansko vinogradništvo. Danes je v samostanu muzejski kompleks, njegovo dvorišče z arkadami pa spada med največja v Srednji Evropi.

Trenutno v slednjem prenavljajo vhodna obrambna stolpiča, ministrstvo za kulturo je za prenovo lani namenilo 80.000 evrov. Ministrica Asta Vrečko je na delovnem obisku sicer napovedala celovitejšo obnovo samostana v znesku 2,8 milijona evrov, s katero bo galerija pridobila nove vhodne in razstavne prostore, dvigalo in dostope za gibalno ovirane ter dvorano za 60 oseb. Za obnovo je ministrstvo zagotovilo evropska kohezijska sredstva v povezavi s programom Natura 2000, zato bo v okviru naložbe urejena tudi predstavitev naravnih vrednot, s poudarkom na okoliških gozdovih in reki Krki.

Podelitev znaka evropske dediščine novim spomeniškim območjem bo 17. aprila 2024 v Antwerpnu, še piše v sporočilu za javnost.