Okrogla miza, ki so jo ob 40-letnici spominskega muzeja Prežihovega Voranca pripravili na Ravnah na Koroškem, je bila posvečena ravno problematiki spominskih hiš.

Spominski muzej koroškega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca na Preškem Vrhu nad Kotljami so odprli 11. oktobra 1979, Prežihova bajta, kot muzej tudi imenujejo, pa velja za enega najbolje obiskanih spominskih krajev na Koroškem.

Spominski muzej Prežihovega Voranca upravlja Koroški pokrajinski muzej, kjer v zadnjih letih uresničujejo željo prvotnih snovalcev muzeja, da bi to postal "živi muzej", je na okrogli mizi z naslovom Spominske hiše in muzejski prostor, ki je v četrtek potekala na Ravnah na Koroškem, povedala etnologinja muzeja Liljana Suhodolčan.

Tako v okolici Prežihove bajte med drugim tudi z javnimi dogodki urejajo vrt in sadovnjak ter pripravljajo prikaze prešanja mošta. V prihodnje jih čaka ureditev gospodarskega poslopja s prikazom koroškega kmečkega življenja, je povedala etnologinja.

Nekakšna spominska hiša je tudi grajska stavba Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah, saj je to spominski prostor ljudi, ki so tam ustvarjali, prvi prostor ravenske gimnazije in pozneje knjižnice, je povedala bibliotekarka Simona Vončina, ki se v knjižnici ukvarja z domoznansko dejavnostjo.

Sorodna novica Polzelska občina nima denarja za obnovo rojstne hiše Neže Maurer

"Prenovljeni domovi umetnikov morajo biti živi"
V prostorih knjižnice so uredili spominske sobe pisatelja Prežihovega Voranca, mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana in knjižnico slavista in etnologa dr. Franca Kotnika. Za ureditvami spominskih sob "stojijo originalno gradivo in zapuščinski fondi", je ob predstavitvi poudarila bibliotekarka, ki v zadnjih letih ugotavlja, da je statična postavitev sob nezanimiva za mlajše obiskovalce, zato v knjižnici iščejo nove pristope.

Eden možnih pristopov k spoznavanju pomembnih osebnosti iz preteklosti je tudi knjižnično-muzejski projekt Mega kviz, ki ga je na okrogli mizi predstavila zgodovinarka in etnologinja Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško. Glede spominskih hiš pa je med drugim dejala, da gre za muzejske programe, ki predstavljajo življenjski opus ljudi. Velikokrat so postavitve razširjene, bolj kompleksne in predstavijo tudi bivanjsko kulturo.

"Želja vseh nas je, da so prenovljeni domovi živi," je med drugim povedala Helena Rožman in spomnila, da se ob potovanjih v tujino velikokrat za obisk določene lokacijo odločimo tudi zaradi določene spominske hiše.

Sorodna novica Slovenska pisateljska pot vodi prek 106 domačij

Izletniške ideje za ljubitelje književnosti
Spominske hiše in prostori slovenskih literatov so med drugim vključeni v rastoči projekt Slovenska pisateljska pot, ki jo je na okrogli mizi predstavil Igor Likar iz Društva slovenskih pisateljev. Gre za celosten in v svetu edinstven projekt živega pisateljskega muzeja, ki je namenjen spoznavanju slovenskih literarnih" pokrajin. Slovenska pisateljska pot vključuje 106 pesnikov in pisateljev ter 104 lokacije, ki "kličejo druga k drugi".

Nekatere primere spominskih hiš je predstavil vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Srečko Štajnbaher, ki je ob tem poudaril, da ni pomembno le to, da so hiše obnovljene, imeti morajo tudi vsebino.

Žal pa je glede ureditve in obnov tudi nekaj slabih praks, ko spominske hiše propadajo. Med drugim je z območja mariborske enote zavoda spomnil na rojstno hišo pionirja slovenskega filma Karola Grossmanna, sadjarja in učitelja Josipa Priola ter publicista in mecena Pavla Turnerja.