Nekropola je bila leta 1952 odkrita povsem naključno, ko so med deli v sadovnjaku naleteli na kip sedeče ženske. Po izkopavanjih so odprli arheološki park, nekropola pa že sedem desetletij čaka na ustrezno zaščito.

Obnova parka in zaščita spomenikov
Dokumentacija je zdaj v zaključni fazi projektiranja in pridobivanja mnenj pristojnih, skladno z gradbeno zakonodajo, so za STA povedali na občini. Na ministrstvo za kulturo so januarja posredovali pobudo za izdelavo konservatorskega načrta za restavratorska dela.

S projektom bi obnovili arheološki park Šempeter in spomenike antike trajno zaščitili, ocenjujejo na žalski občini. Z izvedbo projekta bo kulturna dediščina dostopnejša javnosti, krepila se bo tudi kulturna ozaveščenost ter vedenje splošne javnosti o pomembnosti ohranitve nekropole in njenih razvojnih potencialov.

Zemljišče v lasti SAZU-ja, spomeniki v lasti Pokrajinskega muzeja Celje
Kot so še spomnili na občini, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) lastnica zemljišč na območju arheološkega najdišča Rimske nekropole, spomeniki pa so v lasti Pokrajinskega muzeja Celje. Odlok o razglasitvi arheološkega najdišča Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola za kulturni spomenik državnega pomena je izdala vlada leta 2003 in v njem opredelila varstveni režim.

Rimska nekropola je antično arheološko najdišče, ki leži na vzhodnem robu današnjega naselja Šempeter v Savinjski dolini. Sodeč po ostankih sega grobišče v dolžino več kot kilometer vzdolž nekdanje rimske ceste med Emono in Celejo. V uporabi naj bi bilo od sredine 1. stoletja do 3. stoletja, ko ga je prizadela povodenj Savinje in se je delno zrušilo v strugo. Po tistem je nastalo novo grobišče severno od starega.

Več kot 100 družinskih grobnic
Od odkritja nekropole je bilo na njenem območju izkopanih že več kot 600 arheološko pomembnih predmetov in več kot 100 družinskih grobnic. Odkriti grobovi so različnih tipov, od preprostih lukenj do umetelnih grobnic s podzidanimi temelji in marmornatimi plastikami v noriško-panonskem slogu, ki upodabljajo lastnike in mitološke prizore.

V plasti tik pod njimi so odkrili še prazgodovinske grobove iz halštatskega obdobja, kar izpričuje dolgo zgodovino poselitve tega rodovitnega območja. Naselja, ki mu je pripadalo grobišče, še niso odkrili, prav tako ostajata neraziskana zahodni in vzhodni rob najdišča, ki ju prekrivata strnjeno naselje in regionalna cesta.