Eden od notredamskih vitrajev arhitekta Eugèna Viollet-le-Duca (1814–1879). Foto: Wikipedia
Eden od notredamskih vitrajev arhitekta Eugèna Viollet-le-Duca (1814–1879). Foto: Wikipedia

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po požaru Notre-Dame aprila 2019 napovedal, da bo pariška katedrala obnovljena s "sodobno gesto". Vendar je razkritju te načrtovane "sodobne geste" sledilo predvsem burno neodobravanje. A načrt, ki je domnevno vreden več kot štiri milijone evrov, ne uživa le podpore predsednika Macrona, temveč tudi pariškega nadškofa Laurenta Ulricha in siceršnjih cerkvenih oblasti.

Kaj je narobe z geometrijskimi motivi?
Pred časom je bil objavljen javni razpis za oblikovanje šesterice novih vitrajev, ki bodo v kapelah na južni strani katedrale zamenjali obstoječe, ki jih je leta 1864 vgradil arhitekt Eugène Viollet-le-Duc in imajo geometrijske motive. Na razpisu je bila izmed 110 umetnikov izbrana francoska figurativna slikarka Claire Taburet.

Zmagala je s predlogom podob ljudi v odtenkih rdeče, turkizne, rumene in rožnate med molitvijo, ki praznujejo binkošti. Pri poustvarjanju motivov v steklu bo sodelovala z leta 1640 ustanovljenim steklarskim Ateljejem Simon-Marq iz Reimsa, ki so ga nekdaj angažirali za obnovo vitrajev v katedralah, poškodovanih med drugo svetovno vojno. "Figurativno umetnino lahko – brez razlage ali označbe – razumejo ljudje iz različnih kultur. Uporabljene barve bodo odražale barve arhitekta. Z ateljejem Simon-Marq jih želimo uravnotežiti na način, da ne bodo popačili bele svetlobe," je dejala slikarka po pisanju portala Art News. Portal je poročal tudi, da naj bi Katoliška cerkev dala izrecna navodila, da mora biti zmagovalec natečaja figurativni umetnik.

Vitraji, ki bi imeli "pravo prisotnost ... ne da bi se vsiljevali obiskovalcem"
43-letna slikarka je po razglasitvi rezultatov natečaja dejala, da je "navdušena" nad izzivom, a se zaveda polemik. "Brala sem o različnih mnenjih ljudi, ker želim razumeti njihove argumente in tudi ubrati pristop, ki je odprt in dvosmeren. To se mi zdi fascinantna razprava," je dejala po pisanju Guardiana in dodala, da je njena želja ustvariti vitraje, ki bi imeli "pravo prisotnost ... ne da bi se vsiljevali obiskovalcem".

Sorodna novica Na novih vitrajih v Notre-Damu bodo molivci iz različnih kulturnih okolij, ki slavijo binkošti

Omenjeni steklarski atelje bo izdelal šest novih oken, ki bodo segala v višino sedmih metrov in pokrivala skupno površino 121 kvadratnih metrov, nameščena pa bodo predvidoma leta 2026. Claire Taburet je napovedala še, da bo v nove vitraje vključila tudi Viollet-le-Ducove motive.

Odstranitev le, če sicer ni mogoče zagotoviti ohranitve
Načrt za zamenjavo šesterice nepoškodovanih vitrajev je vznemiril kritike, ki se med drugim sklicujejo na Beneško listino za varstvo in restavriranje spomenikov in krajev iz leta 1964 ter smernic o kulturni dediščini, ki pozivajo k ohranitvi izvornih elementov, razen če ne obstaja kak drug način. "Skulpture, slike ali okraski, ki so sestavni del spomenika, se lahko odstranijo samo, če je to edini način za zagotovitev njihove ohranitve," in tudi da je treba "spoštovati tehtne prispevke vseh obdobij k izgradnji spomenika," med drugim določa Beneška listina.

Tudi Nacionalni odbor za dediščino in arhitekturo pri francoskem ministrstvu za kulturo je soglasno nasprotoval načrtu za odstranitev Viollet-le-Ducovih vitrajev, zaradi česar je eden od umetnikov umaknil svojo prijavo z natečaja. Zamenjavi so nasprotovali tudi na pariški Akademiji lepih umetnosti, od koder so lani med drugim sporočili: "(Člani akademije) so zaskrbljeni, da objava natečaja za ustvarjanje sodobnih vitrajev, ki ga načeloma podpirajo, vključuje zamenjavo nefigurativnih oken ... Ogenj je tem oknom prizanesel." Ob tem so izrazili upanje, da "bodo druge lokacije, začenši s severnim stolpom, v igri za ta natečaj za sodobne vitraje."

Po obnovi po požaru aprila 2019 je Notre-Dame svoja vrata znova odprl v začetku decembra letos. Foto: EPA
Po obnovi po požaru aprila 2019 je Notre-Dame svoja vrata znova odprl v začetku decembra letos. Foto: EPA

Francosko združenje za dediščino Sites & Monuments je zagrozilo s pravnim postopkom, če bo načrt za odstranitev Viollet-le-Ducovih vitrajev uresničen. Francoski novinar in umetnostni zgodovinar Didier Rykner pa je zamisel o zamenjavi oken opisal kot "popolnoma neumno". Rykner je zagnal tudi peticijo proti Macronovemu načrtu, ki ima skoraj 250.000 podpisov.

Čaka Viollet-le-Ducove vitraje usoda muzejskih eksponatov?
"Predsednik republike se je na lastno pest odločil, brez obzira do zakona o dediščini ali do pariške katedrale Notre-Dame, da zamenja vitraje v šestih od sedmih kapel na južnem prehodu s sodobnimi stvaritvami, potem ko je organiziral tekmovanje. (...) Vitraji v Notre-Dame, ki jih je oblikoval Viollet-le-Duc, so bili ustvarjeni kot skladna celota. Gre za pristno stvaritev, s katero je arhitekt želel ostati zvest gotskemu izvoru katedrale. Kdo je dal vodji države mandat, da spremeni katedralo, ki ne pripada njemu, temveč vsem? (...) Emmanuel Macron želi pariškemu Notre-Dame vtisniti pečat 21. stoletja. Morda bi bilo bolje malo skromnosti," je mogoče prebrati v besedilu peticije.

Sorodna novica "To je vandalizem": Francozi s peticijo proti menjavi vitrajev v Notre-Dame

"Odstraniti okna, ki so požar preživela nepoškodovana, in jih zamenjati z drugimi, je preprosto absurdno. Nisem proti sodobnim oknom kot takim, vendar preprosto ni razloga za zamenjavo teh oken. Poleg tega je bil denar, ki so ga ljudje darovali za obnovo Notre-Dame, že porabljen za njihovo čiščenje. (...) To je popolnoma smešno. Povedali so nam, da bodo okna Viollet-le-Duca postavili na ogled v muzeju. Ne sodijo v muzej – sodijo v Notre-Dame. Nima smisla, da so na ogled drugje kot v katedrali. Njihov edini interes je 'in situ'," je dejal Rykner za Guardian.

Kot je še dodal, ne razume, zakaj "ima Macron tako besedo pri tem, kaj se zgodi s stavbo dediščine. To je samo projekt nečimrnosti. Kar zadeva cerkvene oblasti, ki to odobravajo – ne smemo pozabiti, da je največji vandalizem na francoskih cerkvah in verskih objektih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja izvedla ... cerkev. Nimajo okusa".

Zakaj se država osvobaja pravil, ki jih vsiljuje drugim?
Tudi Stéphane Bern, ki je bil nekdaj pod Macronom osrednji odločevalec glede vprašanj dediščine, je v intervjuju za časnik Ouest France izrazil nasprotovanje načrtu. "Nimam nič proti Claire Taburetu ali sodobnim vitrajem ... Sem pa zanje, ko so stari uničeni ali poškodovani. Ne morete odstraniti vitrajev, ki so navedeni kot zgodovinski spomeniki. Zakaj se država osvobaja pravil, ki jih vsiljuje drugim? Samo zato, ker predsednik tako hoče?" je bil neposreden.