Tatjana Dolžan Eržen je kustosinja v Gorenjskem muzeju, katerega etnološka zbirka obsega približno 8300 inventariziranih enot predmetov iz različnih področij udejstvovanja gorenjskih ljudi, veliko iz kmetijstva, zlasti planšarstva, obrti, trgovine in gostilničarstva, ljudskega prometa in stavbarstva. Foto: Gorenjski muzej
Tatjana Dolžan Eržen je kustosinja v Gorenjskem muzeju, katerega etnološka zbirka obsega približno 8300 inventariziranih enot predmetov iz različnih področij udejstvovanja gorenjskih ljudi, veliko iz kmetijstva, zlasti planšarstva, obrti, trgovine in gostilničarstva, ljudskega prometa in stavbarstva. Foto: Gorenjski muzej

Nagrado, priznanje in listino, ki nosi ime po enem prvih pobudnikov zbiranja etnološkega gradiva v Sloveniji Matiji Murku, so podelili na slovesnosti v ZRC SAZU.

Povezovalno razumevanje etnološke stroke

Tatjana Dolžan Eržen je svoje strokovno delo v kustodiatu za etnologijo Gorenjskega muzeja zasnovala s poudarkom na urejenosti, dokumentiranju in dostopnosti muzejskih zbirk. Njeno raziskovalno delo temelji na terenskem delu, proučevanju zbirk, za katere skrbi, in predstavljanju dediščine javnosti. Posebej je v utemeljitvi predstavljena njena obsežna in bogata bibliografija. Kot je še zapisano v utemeljitvi, je nagrajenkino celotno delo in razumevanje etnološke stroke zasnovano interdisciplinarno in povezovalno.

Raziskovanje bovškega narečja
Murkovo priznanje prejme Barbara Ivančič Kutin, ki se že več kot 25 let posveča dokumentiranju in raziskovanju bovškega narečja in drugega ustnega izročila. Je vsestranska raziskovalka, z obsežno bibliografijo, ki zna svet znanosti spretno povezovati tako z njenimi uporabnimi razsežnostmi zunaj akademskih sfer kot z lokalnim okoljem in njegovimi prebivalci, beremo v utemeljitvi.

Proučevanje zapuščine Maksima Gasparija in obdelavo etnografske dediščine

Murkovo listino pa so namenili Robertu Kužniku in Tomažu Kočarju. Kužnik, ki prihaja iz Cerknice, je zbiralec in publicist, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem Maksima Gasparija in njegovih del. Kočar je po upokojitvi obdelal dobršen del kulturne, tehnične in etnografske dediščine, deloma v svoji rodni Soški dolini, predvsem pa na območju Iga in Velikih Lašč, je zapisala komisija.

Robert Kužnik je največji raziskovalec, poznavalec in promotor Gasparijeve dediščine. Foto: Andrej Doblehar
Robert Kužnik je največji raziskovalec, poznavalec in promotor Gasparijeve dediščine. Foto: Andrej Doblehar

Komisijo za podelitev nagrad, priznanja in listin so sestavljali Tomaž Simetinger (predsednik), Katalin Munda Hirnok, Milan Trobič in Špela Ledinek Lozej.