Na katrco nas vežejo spomini, skorajda ga ni voznika, ki ne bi imel vsaj ene anekdote, povezane s katrco, sploh v Franciji in tudi v Sloveniji, kjer so jih v proizvodnji liniji v Novem mestu izdelali skoraj 576 tisoč – največ poleg modelov clio II in twingo – in s tem zaznamovali voznike in voznice slovenskih in jugoslovanskih cest. Letos so se predstavniki mestne občine Novo mesto in Dolenjski muzej Novo mesto v sodelovanju z Revozom, d. d., odločili, da 50 let novomeške katrce počastijo z razstavo, s katero želijo opozoriti na bogato tehnično dediščino, ki jo premore dolenjska prestolnica. Z začasno razstavo z naslovom 50 let novomeške katrce prikazujejo prizadevanje, da muzejska zbirka Industrije motornih vozil (IMV) v Drgančevju v prihodnosti preide v upravljanje Dolenjskega muzeja.

Popkulturna francoska ikona in "prvi slovenski avtomobil"
Katrca je nastala leta 1961 kot odgovor na Citroënovega spačka, ki je nastal 10 let pred modelom renault 4, da so imele francoske kmetice možnost konec tedna peljati na tržnico več ducatov jajc, ki se na makadamu in luknjastih cestah niso smela razbiti. Dominique-William Jacson, vodja ekipe arhivarjev pri Renault Classicu, je takrat povedal: "Akcija v partnerstvu z žensko revijo Elle, Ona, je imela naslov Ona prime za volan. Testno skupino je sestavljalo več sto avtomobilov. Ženske so jih preizkušale 48 ur, nato pa so izpolnile anketo. Renault jih je spraševal, kaj jim je všeč in kaj bi lahko izboljšali. Tako je dobil dobre podatke o okusu žensk. Zelo uspešni so bili vzorci na bokih. Tako uspešni, da so leta 1964 začeli proizvodnjo prve omejene serije R4 parisienne."

Sodelovanje med francoskim Renaultom in IMV-jem se je začelo septembra 1972 s podpisom sporazuma o prenosu pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji z Renaultom z ljubljanskega Litostroja na IMV. Proizvodnja katrc v Novem mestu je stekla februarja 1973 in je potekala skoraj 20 let do decembra leta 1992. "Gre za največji uspeh v zgodovini evropske avtomobilske industrije, postal je celo kultni avtomobil. Vendar si po tridesetih letih zasluži pravico do počitka, saj ne ustreza več modernim potrebam evropskega kupca po manjši porabi in varnosti," je ob koncu proizvodnje katrc povedal Patrick Faure, namestnik generalnega direktorja Renaulta v Sloveniji.

Sprva so proizvajali katrce zgolj za domači, jugoslovanski trg. Začetno proizvodnjo 12 katrc na dan so kmalu več kot podvojili. V IMV-ju so začeli hitro posodabljati proizvodnjo, da bi bilo čim več delov za katrco proizvedenih v hiši ali zagotovljenih pri domačih dobaviteljih, kar je bilo pomembno zaradi protidobav Renaultu in seveda da bi proizvedli večje število avtomobilov. Renault 4 je bil v Jugoslaviji vsestranski ljudski avtomobil, kot prvi z dvižnimi zadnjimi vrati pa predvsem delavski. "Ne vem, koliko podjetij: elektro, vodovod, vsi so imeli katre za vozilo. Sedeže so podrli, dali noter zaboje in peljali," je za Televizijo Slovenija povedal oboževalec katrc Stanko Krajnc.

Glavna konkurenca novomeški katrci na domačem trgu so bili fičo, pejček (bolhca), stoenka in jugo
Leta 1979 se je začel izvoz avtomobilov na francoski trg, ki je že leta 1981 po številkah prehitel prodajo na domačem trgu. To razmerje se je ohranilo do konca proizvodnje. Na začetku 80. let se je nadaljevalo izboljševanje proizvodnje s posodobitvami v lakirnici in mehanski obdelavi, z nekaterimi spremembami so izboljšali tudi samo katrco.

Kljub temu so bila to težka leta za IMV, za nekaj let je upadla tudi proizvodnja. Več optimizma in konec negotovosti je leta 1988 prinesla z Renaultom podpisana pogodba o sovlaganju in nadaljnji proizvodnji. Z uvajanjem novih modelov v proizvodnjo, kot je bil R-5, se je že nakazoval konec takrat že zastarele katrce, ki ni več ustrezala vse strožjim okoljskim in varnostnim standardom.

Leta 1986 je iz Pariza v IMV prišla pobuda za spremembo dizajna katrce, ki se je od njenih začetkov zgolj minimalno spremenil. Georg Gedl je pripravil dva predloga. Prvi je predvideval prenovo maske hladilnika, žarometov, odbijačev, stranskih oblog in drugačne pokrove koles, drugi pa zgolj poživitev obstoječe podobe z grafično folijo. Oba koncepta sta bila v Franciji dobro sprejeta, vendar so zaradi previsokih predvidenih stroškov in načrtovanja skorajšnjega konca proizvodnje najprej zavrnili prvega, nato pa tudi drugega.

Katrca je leta 1987 v Novem mestu dobila tudi svojo dirkalno različico
Na pobudo Renaulta so zaradi dodatne promocije avtomobila v Jugoslaviji izdelali različico za reli. Od serijske se je razlikovala po petstopenjskem menjalniku, boljših vzmeteh in amortizerjih, zapori diferenciala, močnejših poloseh ter izpušnem sistemu. Malenkostno so predelali tudi motor in tako pridobili nekaj dodatne moči. Prvo dirkalno katrco so sestavili v Franciji, preostalih šest pa v novomeškem IMV-ju. S temi dirkalniki so nastopali na relijih takratnega jugoslovanskega državnega prvenstva, in sicer v razredu skupine A do 1100 kubičnih centimetrov.

Več optimizma in konec negotovosti je leta 1988 prinesla z Renaultom podpisana pogodba o sovlaganju in nadaljnji proizvodnji. Z uvajanjem novih modelov v proizvodnjo, kot je bil R-5, se je že nakazoval konec takrat že zastarele katrce, ki ni več ustrezala vse strožjim okoljskim in varnostnim standardom. 22. decembra 1992 se je končala proizvodnja katrc, s proizvodnega traku v Novem mestu je zapeljala zadnja serijsko izdelana katrca na svetu.

Sorodna novica FOTO: Katrce so za en dan znova osvojile Novo mesto

Na ogled več obnovljenih katrc lastnikov Kluba Katra Slovenije
Na razstavi 50 let novomeške katrce, ki se odpira nocoj ob 18.00 v energetsko prenovljenih prostorih muzejske zbirke IMV v Drgančevju, so na panojih predstavljeni začetki katrce v Franciji, začetki in razvoj proizvodnje v Novem mestu, tehnični podatki, prodaja katrc v številkah in prodajnih brošurah, poskus prenove dizajna, katrca v motošportu, zadnja katrca ter nova električna katrca, je sporočil kustos razstave Matej Rifelj.

V prostoru so na ogled izvrstno ohranjena novomeška katrca iz leta 1989 v lasti Predraga Dobrijevića in nekaj različnih modelov katrc skozi zgodovino. Prek avdio-video sredstev si lahko obiskovalci ogledajo tudi proizvodnjo katrce v Novem mestu, tehnični priročnik serijske katrce, sestavo katrce za reli in fotografije lastnikov katrc. Razstavo dodatno popestrijo didaktične igre in preizkus vožnje prek računalniške igre. Razstavo in panoje je oblikovala Katja Keserič Markovič.

"Legendarna katrca je za Novomeščane veliko več kot avtomobil, je simbol industrijskega, predvsem avtomobilskega razvoja v Novem mestu," je v izjavi za javnost zapisal župan Novega mesta Gregor Macedoni. "Kako daleč je segala vizija Jurija Levičnika, priča tudi to, da še danes delujejo takrat zastavljeni proizvodni obrati, sicer pod drugim imenom, z drugimi ljudmi in lastniki, z veliko sodobnejšo tehnologijo in dizajnom; tako danes tradicijo takratnega IMV-ja nadaljujejo Revoz, Adria Mobil, TPV. 50 let novomeške katrce je tudi povod za slovesno predajo preurejenih prostorov muzejske zbirke v uporabo Klubu prijateljev IMV," je še dodal Macedoni.