Ob omembi besede katrca verjetno večina bralcev pomisli prav na kultni avtomobil renault 4. Danes mineva 60 let, odkar so Francozi leta 1961 začeli izdelovati to kultno prevozno sredstvo, ki smo ga v naših krajih pridomačili v katrco.

Zadnja katrca je bila leta 1992 izdelana prav pri nas, v Novem mestu. V tem času jih je bilo v več kot 100 državah prodanih dobrih osem milijonov, s čimer je katrca še vedno tretji najbolj prodajani model vozila na svetu. Če vas mika, da bi si jo omislili, boste za dobro obnovljeno dandanes odšteli tudi do 5000 tisoč evrov.

Leta 1992 smo se pri nas poslovili od katrce, saj so se pri francoskem Renaultu odločili, da je po 30 letih več ne bodo izdelovali. "Gre za največji uspeh v zgodovini evropske avtomobilske industrije, postal je celo kultni avtomobil. Vendar si po tridesetih letih zasluži pravico do počitka, saj ne ustreza več modernim potrebam evropskega kupca po manjši porabi in varnosti," je takrat povedal Patrick Faure, namestnik generalnega direktorja Renaulta v Sloveniji.

Renault 4 je bil vsestranski ljudski avtomobil, kot prvi z dvižnimi zadnjimi vrati, pa predvsem delavski. "Ne vem, koliko podjetij: elektro, vodovod, to so vsi imeli katre za vozilo. Sedeže so podrli, dali noter zaboje in peljali," je za Televizijo Slovenija povedal oboževalec katrc Stanko Krajnc.

Tudi zanj je bila njegova prva le poceni prevozno sredstvo med gradnjo družinske hiše.
"Prodal sem renault 18 – šel s konja na psa. Toliko da sem se vozil s Pobrežja v Duplek na parcelo in v Šentilj k tašči. Pomembno je bilo samo to, da si se peljal in nisi bil moker. Pa majhna poraba."

Kdor je imel enkrat katrco, jo bo imel še enkrat, je obveljalo tudi pri Krajncu. Danes ima doma posebno katrco iz leta 1990. Poznavalci formule se bodo spomnili, da se je Miran Ališič z njo na dirki v Budimpešti poklonil legendarnemu vozilu in vozniku Ayrtonu Senni.

"GTL je bila zadnja, 1100 kubikov, disk zavore spredaj, ročna zadaj. To je avtomobil, ko ga enkrat narediš, se voziš 20 let," nas poduči Stanko, tudi 30, če je v pravih rokah. Njegova katrca je, kot pravi sam, "poštimana v nulo".

V Nemčijo, do koder bi se brez težav zapeljali, se nismo. Smo pa preizkusili bližnje makadamske ceste. Ob priložnost sesti za volan avtomobila dobimo tisti občutek, ki se je voznikom zapisal v srce zaradi edinstvenega menjalnika, dobrega nagiba in vzmetenja. Stanko Krajnc nas nenehno opozarja, naj bomo previdni, ker je njegova katrca posebna. Dokaz več, da je nekoč delavski avtomobil postal dragocenost. In teh se v slovenskih garažah skriva še kar nekaj.