Zaloga kovancev je pod drobnogledom strokovnjakov in bo javnosti na ogled čez hanuko (praznik luči) v Hasmonejskem muzeju v Modi'inu v okviru tedna izraelske dediščine.

"To je popolnoma edinstvena najdba, ki predstavlja prvi jasen arheološki dokaz, da so jame Judejske puščave igrale aktivno vlogo kot prizorišče za dejavnosti judovskih upornikov ali ubežnikov v zgodnjih dneh makabejskega upora," pravi Eitan Klein. Foto: EPA

Izkopavanje so izvedli v okviru projekta izkopavanja in raziskovanja Judejske puščave, ki ga vodi Izraelski urad za starine (IAA). Sodeloval je tudi Arheološki urad za vojaško upravo Judeje in Samarije v sodelovanju z ministrstvom za Jeruzalem in dediščino.

Med številnimi najdbami v rezervatu s pogledom na Mrtvo morje je bila edinstvena stružena lesena škatla, ki so jo našli v špranji v jami, poroča Business Insider. Ko so odstranili pokrov, se je izkazalo, da je zgornji del zaboja poln zemlje in drobnega kamenja. Pod to plastjo je bil velik kos vijolične volnene tkanine, ki je prekrival 15 srebrnikov, ti pa so bili v spodnjem delu škatle razporejeni s kosi ovčje volne.

Trije najzgodnejši kovanci so bili skovani v letih 176–175 pr. n. št., zadnji kovanec pa je datiran v 171–170 pr. n. št. Ime Shalmai v aramejski pisavi je bilo vrezano na enem od kovancev, piše portal Bridges For Peace. Na podlagi najmlajšega kovanca v zakladu so lahko leto, ko so bili kovanci skriti, umestili v začetek makabejskega upora in vojne, ki jo je judovski veri napovedal Antioh Epifan IV.

Kovanci naj bi ostali skriti pred Selevkidi. Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. š.) je bila grška država, zasnovana po smrti Aleksandra Velikega na teritoriju njegovega imperija. Foto: EPA
Kovanci naj bi ostali skriti pred Selevkidi. Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. š.) je bila grška država, zasnovana po smrti Aleksandra Velikega na teritoriju njegovega imperija. Foto: EPA

Po besedah Eitana Kleina, ki je proučeval kovance skupaj z Gabrielo Bijovsky, numizmatično strokovnjakinjo pri IAA, si je "zanimivo poskusiti zamisliti osebo, ki je pobegnila v jamo in tukaj skrila svojo osebno lastnino, in se nameravala vrniti ponjo. Oseba je bila verjetno ubita v bitkah in se ni vrnila, da bi vzela nazaj svoje imetje, ki je čakalo skoraj 2200 let. To je popolnoma edinstvena najdba, ki predstavlja prvi jasen arheološki dokaz, da so jame Judejske puščave imele aktivno vlogo kot prizorišče za dejavnosti judovskih upornikov ali ubežnikov v zgodnjih dneh makabejskega upora."

Mogoč razlog: plenjenje zakladov jeruzalemskega templja
Po besedah ​​Kleina knjige o Makabejcih opisujejo dramatične dogodke tistega časa, zaradi katerih so morali ljudje skriti svoje imetje v Judejski puščavi, dokler nevarnost ni minila. Ena od razlag bi bila lahko plenjenje zakladov jeruzalemskega templja Antioha IV. in uničenje jeruzalemskega mestnega obzidja v letih, ki so pripeljala do Hasmonejskega upora.

Druga razlaga bi bili lahko verski dekreti, vsiljeni Judom leta 167 pr. n. št. V Prvi knjigi Makabejcev je zapisano, da so skupine Judov pobegnile v skrivališča v puščavi zaradi odlokov, ki so bili naloženi Judom.

Eli Escusido, direktor IAA, je dejal: "Zaklad, buri domišljijo in nas povezuje s 'tistimi dnevi v tem času'. To je 'hanukin gelt' (denar), ki ga IAA donira ljudem in državi Izrael. Vabim javnost, da decembra sodeluje pri izkopavanjih v jami Vadi Muraba‘at. Menimo, da jama še ni rekla svoje zadnje besede!"