Posledice eksplozije so vidne na več kot šeststo zgodovinskih stavbah, nekatere med njimi je treba zaščititi in obvarovati pred prihajajočim jesenskim deževjem.

Posledice so občutili v vseh predelih prestolnice, veliko škodo sta utrpeli soseski Gemmayzeh in Mar-Mikhael, ki sta blizu pristanišča. Ravno ti sta dom številnim zgodovinskim stavbam.

Eden ključnih delov širše akcije obnove in okrevanja
"Mednarodna skupnost se je na tragedijo odzvala z močno podporo Libanonu," je dejal Ernesto Ottone, pomočnik generalne direktorice Unesca za kulturo. Unesco bo po njegovih besedah prevzel vodstvo pomoči na področju kulture, ki mora biti eden ključnih delov širše akcije obnove in okrevanja.

Sarkis Khoury z libanonskega ministrstva za kulturo naj bi na spletnem srečanju ta teden dejal, da so posledice eksplozije vidne na vsaj 8000 zgradbah. "Med njimi je okoli 640 zgodovinskih stavb, od tega 60 preti, da se bodo zrušile," so sporočili iz Unesca.

Khoury naj bi tudi omenil, da je eksplozija pustila posledice na večjih muzejih, kot so Nacionalni muzej v Bejrutu, muzej Sursock in Arheološki muzej ameriške univerze v Bejrutu, in na kulturnih prizoriščih, galerijah ter verskih ustanovah.

Za takojšnje utrditve konstrukcij
Že pred tragedijo je v Libanonu naraščala skrb za stanje dediščine v Bejrutu zaradi nebrzdane gradnje in pomanjkljivih mehanizmov zaščite zgodovinskih stavb. Po besedah Unesca je Khoury poudaril potrebo po takojšnjih utrditvah konstrukcij in po posegih za obvarovanje stavb pred prihajajočim jesenskim deževjem.

V eksploziji v Bejrutu 4. avgusta je umrlo najmanj 171 ljudi. Vzrok za eksplozijo naj bi bile ogromne količine amonijevega nitrata, ki ni bil primerno hranjen. Država že mesece trpi tudi zaradi ene najhujših gospodarskih kriz v svoji zgodovini. Številni ljudje so zdrsnili v revščino. Ker Libanonu grozi državni bankrot, je odvisen od mednarodne pomoči.

Kot poroča AFP, je vlada premierja Hasana Diaba ta teden po zahtevah Libanoncev, naj prevzamejo odgovornost za tragedijo, odstopila.