V poljski prestolnici rojena znanstvenica in njen mož Pierre Curie sta s svojima hčerama Irene in Eve hišo v pariškem predmestju Saint-Remy-les-Chevreuse uporabljala v poletnih mesecih.

"Hiša je bila zgrajena leta 1890 in je bila poletna destinacija Marie in Pierra med letoma 1904 in 1906," je za Associated Press (AP) povedal Daniel Cazou-Mingot, ki je na čelu nepremičninske agencije, ki ponuja hišo. "Sem so prihajali ob koncih tedna, za velikonočne praznike, poletne počitnice. Tukaj nista izvajala svojih poskusov," je še dodal.

Po moževi smrti zgolj poredko na posestvu
Pierre je umrl aprila 1906, potem ko ga je v Parizu, kamor se je odpravil na akademsko srečanje, do smrti zbila kočija. Vse od tedaj pa je poletna rezidenca večinoma samevala. "Po tej nesreči se je Marie Curie s hčerama od časa do časa še vrnila sem, nato pa so nehale prihajati sem," je še dejal Cazou-Mingot.

Nujna prenova nepremičnine
Predmestna hiša ima površino 120 kvadratnih metrov in je v precej slabem stanju – nekatere odstopajoče tapete, kamini in talne ploščice izvirajo še iz časa, ko so Curiejevi bivali tam. Nepremičninski oglas sicer navaja, da je nekatera stropna okrasja naslikala sama znanstvenica, vendar tega ni mogoče podkrepiti z dokazi. Hišo obdaja 900 kvadratnih metrov vrta, na katerem sta golobnjak in vodnjak s črpalko. Nepremičnina je potrebna prenove, ki je po navedbah AP-ja ocenjena na okoli 200.000 evrov.

Poljski načrti za ureditev muzeja
Oglasili so se tudi že nasprotniki tega nakupa, ki pravijo, da bo v tem primeru šel denar poljskih davkoplačevalcev za hišo, v kateri je znanstvenica preživela le malo časa. Zdajšnja poljska vlada pa je za eno svojih prioritet postavila zaščito in skrb za kraje in objekte, pomembne za poljsko zgodovino.

Če bo hiša res končala v poljski lasti, jo nameravajo preurediti v muzej znanstvenih dosežkov Marie Curie in njenih rojakov, je dejal tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Mueller. Premier Mateusz Morawiecki pa je tvitnil, da je hiša del poljske zgodovine.

Leta 1867 rojena Marie Sklodowska se je na študij odpravila v Francijo, kjer je spoznala tudi svojega moža Pierra. Družno sta raziskovala in preučevala radioaktivnost. Julija 1898 je odkrila nov radioaktivni element polonij, ki je dobil ime po njeni rodni deželi, decembra istega leta pa še radij. Do leta 1902 je v skromnih razmerah in z velikim naporom iz več ton jalovine uranove rude pridobila desetinko grama čistega radija.

Hkratno kristaliziranje radija in kuhanje zelja
Leta 1903 so Pierre Curie, Marie Curie in Henri Becquerel prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave na področju radioaktivnosti. To je bila prva Nobelova nagrada, ki jo je prejela ženska. Denar, ki je prišel z nagrado, je omogočil, da sta zakonca Curie lahko prvič najela pomočnika v laboratoriju – še vedno pa nista imela primernega laboratorija. Znano je, da je Marie ob tem, ko je kristalizirala radij, v drugem loncu kuhala zelje za kosilo in ni vedela o radioaktivnosti vsega, kar vemo danes. Radioaktivne vzorce je prenašala v žepu halje in jih hranila v predalu svoje pisalne mize. Opisovala je, da se v temi ljubko svetijo.

Leta 1906 je postala profesorica na pariški Sorboni, leta 1911 pa je za izolacijo čistega radija prejela še drugo Nobelovo nagrado, tokrat za kemijo. Ostaja edina ženska, ki je Nobelovo nagrado prejela dvakrat. Francoski mediji so sprva grdo pisali o njej – da je tujka in ateistka, obtoževali so jo vsega mogočega. A ko je prejela drugo Nobelovo nagrado, so jo slavili kot francosko junakinjo.

Umrla je leta 1934 za posledicami velikih količin sevanja. Leta 1995 so njene posmrtne ostanke prenesli v pariški Panteon, s čimer je postala prva ženska, ki je bila deležna te časti.