Slavno sliko Vogal mize (Un coin de table) je slikar Henri Fantin-Latour leta 1872 predstavil na pariškem salonu. Na njej je upodobljena skupina pesnikov po končanem obedu: Verlaine in Rimbaud sta upodobljena čisto na levi, zatopljena v pogovor. Foto: Wikipedia
Slavno sliko Vogal mize (Un coin de table) je slikar Henri Fantin-Latour leta 1872 predstavil na pariškem salonu. Na njej je upodobljena skupina pesnikov po končanem obedu: Verlaine in Rimbaud sta upodobljena čisto na levi, zatopljena v pogovor. Foto: Wikipedia

Septembra lani je pobudo, da bi Arthurja Rimbauda pokopali ob boku njegovega ljubimca Paula Verlaina v Panteonu, podprlo več vidnih francoskih osebnosti, med njimi tudi ministrica za kulturo Roselyne Bachelot. Zaradi strasti, ki ju je družila, si zaslužita, da bi ju v Panteon prenesli hkrati, je takrat zapisala. "Gesta tako ne bi imela zgolj zgodovinske in literarne vrednosti, ampak bi bila pomembna tudi za današnji čas."

"Francoska Akademija mrtvih"
V Panteonu ležijo grobnice ljudi iz sveta kulture, znanosti in politike, ki so najbolj zaznamovali francosko zgodovino ‒ med njimi so denimo Voltaire, Jean-Jacques Rousseau, Emile Zola, Marie Curie, Victor Hugo in Alexandre Dumas. Samo predsednik države lahko odloči, kdo bo počival v orjaškem mavzoleju, ki je bil v 18. stoletju zgrajen po vzoru rimskega Panteona. Leta 2018 je Macron denimo to čast podelil nekdanji ministrici in borki za pravice žensk Simone Veil.

Predsednik Macron je zdaj na pesnikove še živeče sorodnike naslovil pismo, v katerem jim sporoča, da bo spoštoval njihove želje: pesnikovi ostanki bodo ostali na pokopališču v njegovem domačem mestu, Charleville-Mézières na vzhodu Francije. "Ne bi rad nasprotoval željam družine pokojnika. Posmrtnik ostankov Arthurja Rimbauda ne bomo selili."

Samo predsednik države lahko odloči, kdo bo počival v orjaškem mavzoleju, ki je nastal po vzoru rimskega Panteona. Foto: AP
Samo predsednik države lahko odloči, kdo bo počival v orjaškem mavzoleju, ki je nastal po vzoru rimskega Panteona. Foto: AP

Ljubezen do fanta s podplati iz vetra
Verlaine in Rimbaud, velikana francoske poezije, sta bila v nekem obdobju tudi ljubimca. V ljubezensko afero sta se spustila, ko je bilo Rimbaudu 17 let, Verlaine pa je zaradi veliko mlajšega ljubimca, ki ga je oklical za "fanta s podplati iz vetra", zapustil celo ženo in otroka. Njuna zveza se je končala po prepiru leta 1873, ko je Verlaine v afektu streljal v Rimbauda, zaradi česar je dve leti preživel v belgijski ječi (verjetno tudi zaradi obtožbe homoseksualnosti). V zaporu se je spreobrnil v katoliško vero.

"Vse zveze so bile slabe, / moje so se končale kot Verlainova in Rimbaudova," je Bob Dylan leta 1975 pel v komadu You’re Gonna Make Me Lonesome When You Go.

Rimbaud, ki nam je zapustil pesniške zbirke Pijani čoln, Iluminacije in Obdobje v peklu (ter prepričanje, da bi poezija morala biti mejna izkušnja), potem pa pesniško kariero obesil na klin in se med drugim ukvarjal s preprodajo orožja, je umrl leta 1891, star šele 37 let.

Verlaine je dočakal 51 let. Eden vodilnih avtorjev simbolističnega gibanja, ki je bil od nekdaj enako zanimiv zaradi svojega zasebnega življenja, je umrl leta 1896.