Šlomi Katzin, potapljač iz izraelskega obalnega mesta Atlit, je med potopom poleg preostalih delcev starin opazil tudi meč, ki se je najverjetneje razkril ob premiku peska na morskem dnu. V strahu, da bi se lahko predmet znova skril pod peskom, ga je prinesel na površje in stopil v stik z izraelskim uradom za starine (Israel Antiquities Authority – IAA).

Meč v lasti križarskega viteza
"Meč, ki je popolnoma ohranjen, je lepa in redka najdba ter je očitno pripadal križarskemu vitezu," je za The Jerusalem Times povedal Nir Distelfeld, inšpektor v IAA-jevi enoti za preprečevanje ropanja. "Ugotovili smo, da je obdan z morskimi organizmi, vendar je očitno narejen iz železa. Navdušujoče je naleteti na takšen osebni predmet, ki vas popelje 900 let nazaj v drugo obdobje – obdobje z vitezi, oklepi in meči," je dejal.

Gre za območje, ki je bilo priča pomembnim trenutkom v zgodovini križarskih vojn. V sledenju ideji o osvoboditvi svetih mest pred muslimansko oblastjo in s spodbudo Rimskokatoliške cerkve so evropske sile med 11. in 13. stoletjem sprožile več vojaških posegov na Bližnjem vzhodu. Leta 1187 je sultanu Saladinu uspelo premagati križarske države in vnovič osvojiti Jeruzalem, kar je spodbudilo angleškega kralja Richarda I. Levjesrčnega (1157–1199), da je začel novi vojaški podvig za ponovno vzpostavitev krščanskega nadzora nad Sveto deželo. Leta 1191 so krščanske čete v bitki pri Arsufu premagale Saladinovo vojsko.

Skozi stoletja je na tisoče čolnov in ladij plulo po vodah ob obali Karmela, ki "ima številne naravne zalive, ki so med nevihtami nudili zavetje starodavnim plovilom, in večje zalive, okoli katerih so se razvila cela naselja in starodavna pristaniška mesta, kot sta Dor in Atlit". "Ti pogoji so že od nekdaj privabljali trgovske ladje in za sabo pustili bogate arheološke najdbe. Pred kratkim odkrit meč je zgolj še ena od teh najdb," je dejal Kobi Šarvit, direktor enote za morsko arheologijo pri IAA-ju.

Naravno sidrišče v uporabi že pred več kot štirimi tisočletji
Gre torej za najdišče, ki je IAA-ju že dolgo poznano. Nekatere od prejšnjih najdb kažejo, da so to območje kot naravno sidrišče uporabljali že pred 4000 leti, v pozni bronasti dobi. "Podvodno raziskovanje je dinamično. Tudi najmanjša nevihta premakne pesek in razkrije območja na morskem dnu, medtem pa pokoplje druga. Zato je zelo pomembno, da poročamo o takšnih najdbah in jih vedno poskušamo dokumentirati na mestu samem, da bi tako pridobili čim več arheoloških podatkov," je še dodal Šarvit.