Arheologi z inštituta Avstrijske akademije znanosti (ÖAW) so odkrili zgodnjekrščansko baziliko v nekdanjem rimskem mestu Akvileja (v današnjem Ogleju) v Furlaniji - Julijski krajini. Monumentalna cerkev v bizantinskem slogu na novo osvetljuje verski razvoj in geopolitični pomen mesta.
V Akvileji, ki je bila ustanovljena leta 181 pred našim štetjem kot rimska vojaška kolonija in pozneje služila kot pomemben sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem Jadranu, so kmalu po Milanskem ediktu leta 313 zgradili prvo cerkveno središče. A že leta 452 so mesto napadli Huni in povsem opustošili mesto, katerega stavbe so načeli tudi potresi, poplave in drugi naravni pojavi.
Oglej še vedno velja za največje neraziskano rimsko mesto v Italiji in je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Naselje, ki ima danes nekaj več kot 2500 prebivalcev, jih je v zlatih antičnih časih štelo 100.000 (2. stoletje n. št.). Bilo je eno od morda desetih najpomembnejših mest rimskega imperija in pomembno pristanišče, v katero so ladje dovažale amfore z dobrinami iz vsega Sredozemlja.
Nedavna izkopavanja arheologov iz ÖAW-ja so pred kratkim razkrila doslej neznano krščansko baziliko v bizantinskem slogu, ki je po desetletjih intenzivnih arheoloških raziskav prva obsežna stavba, odkrita v Ogleju. Po mnenju raziskovalcev ima bazilika vzporednice s primeri iz Vzhodnega rimskega cesarstva, saj je bila zgrajena že v 4. stoletju našega štetja in bila pozneje v prvi polovici 6. stoletja pod Justinijanom I. razširjena v veliko versko zgradbo s tremi apsidami.
Kot je v izjavi za javnost pojasnil sodelavec inštituta, arheolog Stefan Groh, se bile tovrstne transeptne bazilike z apsidami zelo razširjene v Vzhodnem rimskem cesarstvu. Njihove ostanke so našli vse od Egipta do Bližnjega vzhoda, na primer v Betlehemu, v jugozahodni Turčiji in na Balkanu, recimo v Durrësu v Albaniji. Bazilika, najdena v Ogleju, je pomembna prav zato, ker jih še niso locirali v zgornjem Jadranu, pojasnjuje Groh. "Odkritje bazilike v Ogleju nakazuje še obsežnejši bizantinski gradbeni program," pravi arheolog.
Bazilika, ki je bila obrnjena proti jugovzhodu, proti Konstantinoplu in Jeruzalemu, verjetno ni služila le kot verska zgradba, ampak tudi kot cesarjev simbol ponovne osvojitve mesta in izgona germanskih arijanskih Gotov iz regije. "Kako močno so ti antični geopolitični gradbeni načrti segali celo v našo regijo, je razvidno na primeru škofijske cerkve v nekdanjem rimskem mestu Teurnia, kjer je danes vas Sveti Peter v Lesu v Avstriji, ki je bila obnovljena v 6. stoletju našega štetja s podobnim načrtom kot novoodkrita bazilika v Akvileji," še poudarja arheolog Groh.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje