Dva od petih udeleženih v tej spektakularni zgolj nekajminutni akciji sta 25. novembra 2019 v sobano v muzeju vdrla skozi okno, je bilo videti na posnetkih nadzornih kamer. Nato sta se odpravila do vitrine, kjer je bilo razstavljenih skoraj 100 predmetov, jo razbila s sekiro ter zbežala z 21 kosi nakita s približno 4300 diamanti in drugimi dragimi kamni iz 17. in 18. stoletja.

Izklop ulične razsvetljave omogočil podvig v zavetju teme
Akcija je vključevala tudi požig distribucijskega mesta električne energije, kar je ugasnilo ulično razsvetljavo in nepridipravom omogočilo, da so delovali v zavetju teme v okolici. S tem, ko so zažgali razdelilno omarico v starem mestnem jedru in avtomobil, ki so ga imeli za pobeg v podzemnem parkirišču stanovanjske stavbe, da bi s tem prikrili sledi, so povzročili še za dodaten milijon evrov škode, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Policijska preiskava je leta 2020 pod drobnogled vzela štiri varnostnike. Dva varnostnika sumijo, da sta posegla v alarmni sistem, kar "bi morda koristilo vlomilcem," je takrat povedal predstavnik dresdenskega tožilca. Enega od varnostnikov so aretirali že novembra 2019 zaradi suma, da je vlomilcem posredoval dokumente o načrtu zgradbe in varnostnem sistemu. Vendar so ga izpustili, potem ko hišna preiskava ni prinesla nobenih ustreznih dokazov.

Sodni proces se je končal maja lani z izrekom sodbe. Eden od obtoženih je bil oproščen, preostalim petim so bile izrečene zaporne kazni od štirih let in štirih mesecev do šestih let in treh mesecev. Štirim od njih je bilo naloženo še plačilo kazni zaradi požiga transformatorja ter uničenja ključavnice in vitrine, v kateri je bil nakit.

Primerki razstavljeni v nerestavrirani obliki
Dragocenosti so zdaj na ogled v nerestavrirani obliki oziroma v stanju, v kakršni so bile, ko so jih našli. "Veseli smo in izjemno hvaležni. Danes je za nas lep dan," je ob torkovem odprtju razstave povedal ministrski predsednik zvezne dežele Saške Michael Kretschmer. Vodja deželne umetnostne zbirke v Dresdnu Marion Ackermann je ta dan opisala kot "posebej lep trenutek".

Nakit je razstavljen pod lučmi v ohišju poleg draguljev, ki jih v ropu niso odnesli. Natančen pregled pokaže, da so primerki poškodovani. "Trenutno predvidevamo, da je vse dele mogoče obnoviti," je še dejala vodja zbirke. K restavriranju nameravajo povabiti mednarodne strokovnjake, a so dragulji trenutno še dokaz na sodišču.

Zakladnico, ki velja za eno največjih baročnih čudes, je med letoma 1723 in 1730 ustvaril vladar Saške Avgust Močni. Sicer pa Zeleni svod (nem. Grünes Gewölbe), kakor je poimenovana zakladnica na dresdenskem gradu, hrani okoli 4000 dragocenih predmetov iz slonovine, zlata, srebra in draguljev. Dragocenosti so na ogled v dveh sekcijah, in sicer v zgodovinskem Zelenem svodu, ki leži v avtentično obnovljenih prostorih v pritličju dresdenskega gradu, ter v novem Zelenem svodu nadstropje višje.