Sinagoga, katere obnova je stala več milijonov evrov, je ta teden znova odprla vrata, tokrat kot muzej. Po pogromu v Erfurtu, ki je leta 1349 zahteval življenja okoli 900 Judov, je bila sinagoga opuščena, v naslednjih stoletjih pa služila najrazličnejšim namenom, od skladišča, plesne dvorane, bara do dvorane za kegljanje.
Trgovec reši dragocenosti
Od zdaj so v njej razstavljeni dragoceni razstavni eksponati, med katerimi posebej opozarjajo na največjo judovsko Biblijo na pergamentu, ki zgovorno pričajo o pomenu judovske skupnosti v Erfurtu v srednjem veku. Zlate in srebrne predmete, ki tvorijo jedro postavitve, je ob omenjenem pogromu sredi 14. stoletja ob vhodu sinagoge zakopal judovski trgovec.

Intenzivnejše raziskovanje zgodovine stavbe, na kateri se je med drugim ohranilo prvotno rozetno okno, se je začelo nekje proti koncu 80. let. Po spoznanju njenega pomena so tako začeli staro sinagogo obnavljati s finančno podporo Turingije, nemške vlade in Evropske unije.

Kuratorka muzeja Ines Beese želi, da bi zbirka poudarila vlogo Erfurta kot središča judovskega življenja v srednjem veku. "Osrednji eksponat razstave je ravno zgodovinski objekt," pravi. O judovski zgodovini mesta pričajo tudi ostanki pokopališča in term ter pred kratkim odkrit most v starem mestnem jedru.

Za medsebojno razumevanje
Ob odprtju muzeja je vodja nemške judovske skupnosti Charlotte Knobloch med drugim poudarila, da ima razstava pomembno vlogo pri razumevanju in poznavanju zgodovine. Prav tako je izrazila upanje, da bo novi muzej pripomogel k boljšemu medsebojnemu razumevanju med Judi in ljudmi drugih ver, pri tem pa se spomnila predvsem na priseljence iz nekdanje Sovjetske zveze, ki danes predstavljajo večino judovske skupnosti.