Da bi torej lažje rekonstruirali dogodke konca šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let 20. stoletja, ko je nova generacija stari pokazala, da ni le nebogljen opazovalec dogajanja, pač pa zmore reči "ne" in soustvarjati boljši jutri, vas vabimo, da z nami delite morebitno svojo izkušnjo oziroma spomin na tisti čas.

Veseli bomo kakršnekoli sledi - naj gre za izkušnjo nekoga, ki je bil dejavno vpet v solidarnostne proteste v podporo Češkoslovaški ali pa poznejšo zasedbo Filozofske fakultete; spomin na spremljanje dogodkov iz medijev; morda povsem vsakdanjo fotografijo sebe, staršev ali prijateljev ob druženju; ali pa le bežen spomin na odmevno dogajanje doma ali po svetu.

Veliko zgodovinskih dogodkov je namreč prineslo leto. Na Češkoslovaškem se je z Dubčkom na čelu komunistične partije začela praška pomlad, ki je bila avgusta zatrta z vdorom čet Varšavskega pakta v Prago. Aprila je svet pretresla vest o atentatu na Martina Lutra Kinga, nekaj mesecev zatem pa še Roberta F. Kennedyja. Ljudje, ki še niso pozabili na bridko izkušnjo druge svetovne vojne, so vse bolj besni spremljali dogajanje v Vietnamu, še enemu krutemu spopadu, ki ni delal razlik med vojsko in civilisti. Francoski študentje so zasedli pariško Sorbono, nekaj podobnega se je dogajalo tudi v drugih prestolnicah sveta.

Morda se bo kdo spomnil zgodovinske odprave Apolla 8 proti Luni, prve človeške odprave proti drugemu nebesnemu telesu. Družbenokritično vrenje po svetu je kakopak hodilo z roko v roki z bogatim umetniškim in popkulturnim ustvarjanjem, ki je prav tako doživljalo ključne premene. Prav tega leta je zasedba The Beatles predstavila svoj Beli album, krstno izvedbo je doživel muzikal Lasje; pri nas pa bil to čas skupin Mladi levi in Belih vran. Na področju vizualne umetnosti je prelomno zarezala skupina OHO, to je bil čas komune Marka Pogačnika in širitve prve ekološke misli. Tudi prva večerna poročila v slovenskem jeziku spadajo v to leto.

Leto 1968 je seveda le izhodišče; če bo vaš spomin nekaj let starejši ali mlajši, ga bomo enako veseli. Nobena sprememba se ne namreč ne zgodi čez noč, vse ima svoje vzroke in posledice, ki se pripravljajo veliko let prej oziroma odzvanjajo še desetletja pozneje.

Če je le mogoče, pospremite poslano gradivo s kar se da natančnimi podatki, kako se je to znašlo v vaših rokah, čigava je postava na fotografiji, kdo se je podpisal pod pismo ali razglednico. Gradivo lahko fotografirate, preslikate z optičnim bralnikom (skenerjem) ali pa nam v primeru pisem in drugih pričevanj pošljete pretipkano različico.

V iskanju svobode
Eno najkompleksnejših družbenih pojavov 20. stoletja ni vplivalo le na politično dogajanje, temveč je zaznamovalo tako rekoč vse vidike življenja. Nemiri, ki so leta 1968 zajeli večji del razvitega sveta, pa tudi nekatere druge dežele, so se v podrobnostih zahtev sicer razlikovali (v zahodnih državah so nasprotovali vietnamski vojni in rasizmu, zahtevali večji vpliv, pravice in možnosti za napredovanje v družbi; v vzhodnih državah so se upirali nedemokratičnim režimom; slovenski in jugoslovanski študentje pa vse večjemu razslojevanju, ki so ga prinesle politične in gospodarske spremembe, več pravic zase in dejansko uresničevanje samoupravljanja), v jedru pa se borili za podobne ideale – večjo demokracijo, pravičnejšo družbo, strpnost, spoštovanje in mir.

Njihovi nemiri so bili reakcija na hitre spremembe v načinu življenja po drugi svetovni vojni ter na politično polarizacijo sveta, ki je grozila, da bo privedla do jedrske apokalipse. Različna civilnodružbena gibanja so jasneje artikulirala svoja pričakovanja in zahteve, ženske in temnopolti so zahtevali dopolnitev pravne z dejansko enakopravnostjo, ekologi so svarili pred sebičnim izčrpavanjem okolja.

Spor med generacijami
V resnici je bil to tudi spor med generacijami - mladina je zahtevala rahljanje konservativne misli starejših generacij in posluh za drugačno življenje. Poslušali so rock, starše šokirali s kavbojkami in z dolgimi lasmi, ki jih je prinašala beatlomanija. Zlasti jugoslovanska socialistična družba se je mrščila nad posnemanjem zahodne kulture.

Naj so bili manjši ali večji, množični ali individualni protesti zatrti ali ne, začetih premikov ni bilo več mogoče obrniti. Čeprav se svet kljub številnim krutim lekcijam preteklosti tolikokrat vrača k starim vzorcem, pa je obravnavano obdobje prineslo celo vrsto pomembnih korakov naprej. Generacija šestdesetih let je naslednjim izborila marsikatero svoboščino; marsikateri boj pa čaka šele mlade danes in tudi tiste, ki bodo svojo svobodo iskali v prihodnosti. Že zato velja prisluhniti temu, kar nam sporočajo revolucionarji leta 1968.